Slo-Tech - Ameriška administracija je NASI naročila, naj pripravi načrt za ukinitev misij za satelitsko merjenje koncentracije ogljikovega dioksida, poroča NPR. Misijo Orbiting Carbon Observatory 2 sestavlja samostojni satelit, medtem ko je instrument OCO-3 pritrjen na mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Ni še znano, ali bodo ukinili obe misiji ali samo eno.

OCO-2 in OCO-3 nista pomembni le za znanstvenoraziskovalno delo, temveč tudi za gospodarstvo. Sprva sta bili misiji namenjeni le merjenju koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, a so kmalu ugotovili, da z njima merijo tudi rast vegetacije. Spektrofotometrično lahko spremljajo fotosintezo, torej aktivnost rastlin. Satelit je torej omogočil visokoločljivostne posnetke razporeditve vegetacije na Zemlji. Ti podatki so pomembni v kmetijstvu, gozdarstvu, živinoreji in drugih panogah. Ministrstvo za kmetijstvo na primer z njimi spremlja in napoveduje poljedelski donos. Ker je od donosnosti kmetijstva in dostopnosti hrane odvisna...

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

The Verge - Po novem vemo, kdo bo sestavljal preostanek posadke na prvem poletu New Sheparda z ljudmi na krovu: to bosta Jeff Bezos in njegov brat Mark.

Pred mesecem dni so v vesoljskem podjetju Blue Origin oznanili, da bodo 20. julija naposled prvič leteli s človeško posadko. Takšen podvig je seveda eden najpomembnejših mejnikov v razvoju vesoljskega programa kateregakoli akterja, za Blue Origin pa je dodatno pomemben, ker se je obdobje preizkušanja rakete in kapsule New Shepard vsaj navidez že precej zavleklo. Z nosilno stopnjo so leta 2015 uspeli pristati celo kanec pred SpaceXom, nato pa je firma Elona Muska izvedla enega najbolj navdušujočih razvojnih šprintov v zgodovini in Crew Dragoni danes že veselo vozijo astronavte na ISS, medtem ko so pri tekmecu na videz pohlevno v zrak pošiljali samo kapsule brez posadke. Toda sedaj vemo, zakaj: ker želi njihov lastnik Jeff Bezos, zdaj že nekdanji šef Amazona in najbogatejši Zemljan, leteti na čisto prvi odpravi.

Namero je danes objavil na...

Slo-Tech - Obstoj prvega eksoplaneta je NASA rigorozno potrdila leta 1992. Petnajst let pozneje smo poznali okrog tristo eksoplanetov, danes pa vemo za vsaj 3874 eksoplanetov. Za večino odkritih je bil zaslužen teleskop Kepler, ki so ga v orbito okrog Zemlje poslali pred devetimi leti. Proučeval je velike zaplate vesolja, kjer je strmel v zvezde (več kot 150.000) in preverjal, ali njihova svetilnost občasno malce upade - kar lahko predstavlja tranzit planeta.

Po pričakovanjih je Kepler dosegel konec svoje življenjske dobe. Keplerju je konec oktobra zmanjkalo goriva. Teleskop, ki je odkril več kot 2600 eksoplanetov, se tako ne more več obračati in popravljati orbite. Teleskop je presegel pričakovano življenjsko dobo in predvsem postregel z več odkritji, kot so pričakovali, a bo moral sedaj svoje...

Space - Petnajstega septembra bo v vesolje še zadnjič poletela raketa Delta II, kar je že sam po sebi omembe vreden dogodek. Delta II je namreč človeštvu služila vse od leta 1989, "tja gori" pa je ob kopici satelitov ponesla tudi roverja Opportunity in Spirit, pionirja robotskega raziskovanja planeta Mars.

Tokrat bo tovor predstavljal tehnološko dovršen satelit imenovan ICESat-2, katerega glavno orodje bo laser za spremljanje stanja ledenih površin na zemeljski obli. ICESat-2 bo nadomestil originalnega ICESata, ki je misijo začel leta 2003, končal pa jo je pred osmimi leti. Vmes je Nasa debelino ledenih plasti spremljala s pomočjo operacije IceBridge, ki so jo nad posebej zanimivimi predeli našega planeta, kot je denimo Grenlandija, izvajala posebej zato opremljena...

Space - Keplerjev teleskop se bo prihodnji teden najverjetneje še zadnjič javil na zemljo in bo nato končal svojo poslanstvo, med katerim je odkril kar 2650 zunajosončnih planetov. Vesoljski teleskop je namreč predaleč od sonca, da bi še lahko napolnil svoje akumulatorje. Dobra novica pa je, da bo te dni uradno začel delovati njegov naslednik. Transiting Exoplanet Survey Satellite (TESS), ki so ga v zemeljsko orbito na krovu plovila Falcon 9 izstrelili aprila, bo namreč prav tako iskal še neodkrite planete, ki morebiti krožijo okoli zvezd v bližini našega osončja. Znanstveniki, ki so ga zasnovali ocenjujejo, da bo med svojo dve leti trajajočo delovno dobo odkril 1600 novih eksoplanetov, med njimi pa 500-1000 takih, ki so po velikosti primerljivi z zemljo...

Space - Nasin opazovalni laboratorij, zaslužen za odkritje 70 % vseh zunajosončnih oz. exoplanetov, ki jih poznamo, bo zaradi pomanjkanja energije počasi zaključil svojo misijo.

Ta je bila v vseh pogledih zelo uspešna. Teleskop je svojo pot začel leta 2009, njegov namen pa je bil poiskati zemlji podobne planete v galaksiji Rimske ceste. To počne s pomočjo spremljanja majhnih svetlobnih lukenj, ki jih povzroči planet, potem ko prekriža vidno polje med zvezdo in teleskopom. Za zdaj poznamo 3750 zunajosončnih planetov, kakih 2000, ki jih je Kepler odkril v zadnjih letih, pa znanstveniki še proučujejo ali dejansko ustrezajo definiciji. Obenem zdaj vemo, da okoli približno petine zvezd, podobnih našemu soncu, kroži tudi planet podoben zemlji, ki bi teoretično...

Slo-Tech - Pred letom dni je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju prvikrat hipno presegla 410 ppm, kar je najvišja vrednost v zadnjih 800.000 letih. Letos smo ta rekord še okrepili, saj je april 2018 prvi mesec, ko je bila tudi povprečna koncentracija v celem mesecu nad to vrednostjo. To je 30 odstotkov višje kot leta 1958, ko so se začele organizirane meritve s trenutno metodologijo (mineva 60 let) in skoraj polovico več kot leta 1880 med industrijsko revolucijo.

Zadnjega pol stoletja se koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju vztrajno povečuje, kar prikazuje značilna nazobčana krivulja (Keelingova krivulja). Svojo obliko ima zaradi predvidljivih fluktuacij tekom leta, ki so posledica sezonskih vplivov na rast vegetacije. Toda povprečje...

Slo-Tech - Ameriška vesoljska agencija NASA je pregrešno dragi teleskop Kepler znova vnovčila. Znanstveniki so namreč z njegovo pomočjo odkrili kar 1284 novih planetov. Posebno zanimivih med njimi je devet, saj glede na videno obstaja resna možnost, da na njih pogoji dovoljujejo obstoj življenja. Vsega skupaj bi tako poleg Zemlje po znanih parametrih v vesolju obstajajo 21 planetov, ki so na ustrezni razdalji od svojega sonca, da bi na njih obstajalo življenje (podobno takemu, kot ga poznamo na Zemlji). Slika vesolja in naše okolice, torej galaksije Rimska cesta, je sedaj še popolnejša - prav po zaslugi teleskopa Kepler, ki že od leta 2009 kroži po Zemljini krožnici in je v tem času odkril kar 2300 eksoplanetov.

Slo-Tech - V sobi sedi petdeset mlajših moških. Po gaussovem statističnem povprečju bodo verjetno visoki dobrih 170 centimetrov in težki nekaj več kot 70 kilogramov. Takšna napoved je precej zanesljiva, saj znanstveniki doslej še niso odkrili osem metrov visokega ali pol kilograma težkega odraslega človeka, ki bi bistveno pokvaril povprečje.

Kaj pa, če namesto višine in teže ocenjujemo njihove prihodke in se med njimi znajde Bill Gates ali kak drug milijarder? V tem primeru bodo v povprečju vsi milijonarji, napake pa po gaussovi metodi ne bi mogli predvideti ali preprečiti, saj so lahko premoženjske razlike bistveno večje od telesnih. Nihče ne more biti stokrat višji ali težji od vas, lahko pa je tudi po več tisočkrat bogatejši.

Z zadrego skritega milijarderja je libanonsko-ameriški matematik Nassim Nicholas Taleb razložil zelo pogosto človeško zmoto, ki jo je poimenoval „problem črnega laboda“. Velika večina labodov je belih, zato črne ptice ponavadi obravnavamo samo kot posebnost ali...

NASA - NASA je s teleskopom Kepler odkrila prvi planet v vesolju, ki je dovolj podoben Zemlji, da bi se na njem moglo razviti življenje. Da bi se to lahko zgodilo po trenutnem razumevanju zgradbe in ustroja življenja, mora biti planet trden, imeti ugodno temperaturo na površju, pri kateri je voda tekoča, ne sme imeti agresivnih spojin v atmosferi, imeti mora primerno težnost, stabilno orbito okoli Soncu podobne zvezde itd. Seveda to velja ob predpostavki, da se mora razviti življenje, ki je podobno zemeljskemu.

Novoodkriti planet se imenuje Kepler-22b in je najmanjši odkriti Zemlji podoben planet. Gre za zgolj najugodnejšega med 29 potrjenimi planeti in 2326 kandidati, ki jih je odkril...

PhysOrg.com - Za izdelavo modernih elektronskih komponent so nujno potrebne majhne količine eksotičnih elementov, ki jih v periodnem sistemu zagledamo v zgornji izmed dveh od ostalih nekoliko umaknjenih vrst. Imenujemo jih lantanoidi, ker sledijo lantanu, skupaj še z itrijem in skandijem pa imajo trivialno ime redke zemlje. To ni čisto točno, saj jih ni nič kaj bistveno manj (pojavnost 1-100 ppm) od nekaterih drugih težkih kovin, recimo svinca (14 ppm) ali zlata (1 ppb), a so po drugi strani v zemlji tako razpršene, da je sila malo nahajališč z dovolj visoko koncentracijo za komercialno izkoriščanje.

Kitajska ima tretjino vseh svetovnih zalog redkih zemelj in jih proizvede 97 odstotkov na svetu. Lani so Kitajci grozili z embargom na izvoz redkih zemelj, a letošnji...

Nature - Doslej je veljalo, da so planeti vesoljska telesa, v katerih ne poteka zlivanje jeder, ki so dovolj masivni, da so zavzeli sferično obliko in počistili svojo tirnico, in ki krožijo okrog svoje zvezde. Nova odkritja v Rimski cesti pa kažejo, da slednja zahteva sploh ni nujno potrebna. V Rimski cesti je na milijone nebesnih teles podobne mase kot Jupiter, ki ne krožijo okrog nobene zvezde, marveč tavajo okoli galaktičnega središča, kažejo izračuni.

Astronomi so za zadnje odkritje svoje teleskope uperili proti središčni odebelitvi v Rimski cesti, kjer so z gravitacijskim mikrolečenjem odkrili 10 planetov s podobno maso kot Jupiter, ki ne krožijo okrog nobene posamezne zvezde. Preračun na...

BBC - NASA je ta mesec objavila odkritje planeta Kepler 10b, kar spričo več sto znanih planetov izven Osončja samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil to najmanjši odkriti kamniti planet. Odkril ga je teleskop Kepler. Ta je v vesolju slabi dve leti in pridno zbira posnetke dogajanja v ozvezdjih Laboda in Lire, sedaj pa imamo že prve rezultate.

Novoodkriti planet Kepler 10b kroži okrog zvezde Kepler 10, ki je od našega Osončja oddaljena 560 svetlobnih let in je približno enake velikosti kot Sonce, čeprav je dvainpolkrat starejša. Kepler 10b ima 1,4-krat večji premer od Zemlje in je 4,6-krat masivnejši. Odkrili so ga z opazovanjem sprememb v svetilnosti zvezde Kepler 10, ki so se pojavile, ko je Kepler 10b z našega zornega kota...

Bad Astronomy Blog - Astronomom Evropskega južnega observatorija je uspelo z enim izmed teleskopov v skupini Zelo velikega teleskopa neposredno slikati eksoplanet v orbiti okoli svoje zvezde. Gre za zvezdo Beta Pictoris, relativno mlado in na južni polobli s prostim očesom vidno zvezdo.



Prikazana slika je sestavljena iz slik posnetih 2003, 2008 in 2009. Zvezda je zakrita z zaslonko in zato nevidna. Levo in desno od zvezde se vidi "luknja" v sliki. Leva "luknja" je bila posneta leta 2003, desna leta 2009. Na posnetkih 2008 luknje ni bilo, kar potrjuje, da gre res za lokalno zadevo, torej, planet in ne za kakšno "smet" na teleskopu ali za kakšen objekt med zvezdo in nami.

Prvič v zgodovini astronomskih opazovanj imamo tako na razpolago slike...

TG Daily - Binarne oz. dvojne zvezde ter sistemi, sestavljeni iz več kot dveh zvezd, so dokaj običajni. Znanstveniki ocenjujejo, da je kar tretjina zvezd v naši galaksiji, Mlečni cesti, takšnega tipa, medtem ko sta preostali dve tretjini običajne, eno-zvezdne narave. Vseeno pa nedvomno izstopa 1600 svetlobnih let oddaljena binarna zvezda, poznana pod imenom HM Cancri oz. RX J0806.3+1527, kjer beli pritlikavki ena okrog druge zaokrožita v le 5,4 minutah. Zvezdni sistem, ki se nahaja v ozvezdju Raka, je tudi eden izmed najmanjših, saj zvezdi ena okrog druge krožita na razdalji le ~80.000 kilometrov, kar je približno četrtina razdalje med Zemljo in Luno.

Ta zvezdni sistem je bil sicer odkrit že leta 1999, a takrat znanstveniki, ki so...

ComputerWorld - Včeraj bi morala iz vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poleteti raketa Ares I-X, ki je prvi testi let v okviru programa Ares. Razlog za odlog to pot ni tehnološki, temveč preprosto vreme, ki je budne kontrolorje zaskrbelo. V NASI namreč poznajo pojem triboelektrifikacija ali po naše ustvarjanje električnega naboja s trenjem. Tako je ob navidez lepem vremenu nevarnost letenje skozi visoke oblake, ki lahko ustvarijo dovolj statične elektrike, da bi ta naboj blokiral komunikacijo s plovilom.

Če bo šlo vse po sreči, bo Ares I-X poletel danes ob 13.00 uri po slovenskem času. Na višino 40 km bo aktivna prva stopnja ponesla maketo druge stopnje, nato pa bo prišlo do ločitve....

Slashdot - Večina planetov, ki smo jih odkrili v Vesolju, so plinasti orjaki, ki nimajo trdne površine in so zgrajeni iz vodika, helija in vode v različnih agregatnih stanjih. Planeti, ki imajo trdno površje, se imenujejo zemeljski ali skalnati planeti. Doslej smo poznali le štiri zemeljske planete, ki so bili vsi kar iz našega osončja: Merkur, Venero, Mars in seveda Zemljo. Nove meritve pa so pokazale, da je eksoplanet CoRoT-7b, ki kroži okrog zvezde COROT-7, prav tako skalnat, s čimer je postal peti odkriti zemeljski planet in prvi tovrsten zunaj našega osončja (odtod ime eksoplanet).

Pri iskanju eksoplanetov si znanstveniki pomagajo s kopico tehnik: Dopplerjevo spektroskopijo, astrometrijo, mikrolečenjem in opazovanjem

Preberi več »

214 komentarjev

NASA - Mednarodna vesoljska postaja (ISS) bo še nekoliko zrasla, poroča International Space Fellowship. Tako kaže dogovarjanje med NASO in Italijansko vesoljsko agencijo (ASI), ki sta bojda povsem blizu končnega dogovora o pripojitvi novega laboratorija k ISS. Zadnja misija space shuttlov na ISS bo STS-133 septembra 2010 prepeljala modificiran večnamenski logistični modul Raffaello, ki ga oblikuje in gradi Italija. Modul ima 16 omar za 9.400 kg opreme, ki se lahko uporabijo za izvajanje eksperimentov. ASI bo plačala 22 milijonov evrov za nadgradnjo modula, v zameno pa bodo dobili mesto na treh kratkih vzdrževalnih misijah ISS in treh polletnih odpravah.

Slashdot - Robot LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter), ki ga je NASA na Luno poslala 18. junija letos, od začetka julija pridno obletava prašno površino Meseca in na Zemljo pošilja raznorazne posnetke in druge podatke. In tega je kar precej, piše NetworkWorld. S pomočjo dobrih 33 centimetrov dolgega ojačevalnika TWTA (Traveling Wave Tube Amplifier) lahko namreč na Zemljo pošlje ogromne količine podatkov...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

NASA - Če bo šlo vse po načrtih, naj bi NASA danes s floridskega Cape Canaverala v vesolje izstrelila Atlantis. Raketoplan bo opravljal misijo STS-125, ki predvideva servisiranje Hubblovega teleskopa. V enajstih dneh, kolikor naj bi jih sedemčlanska posadka prebila v vesolju, naj bi opravili pet vesoljskih sprehodov in namestili dva nova instrumenta, popravili dva nedelujoča in opravili še nekaj drugih vzdrževalnih del, s čimer naj bi Hubble brez nadaljnjih posegov zdržal do leta 2014. To bo ena redkih misij, pri kateri astronavti ne bodo obiskali Mednarodne vesoljske postaje.

Prav zamenjava modula SIC&DH (Science Instrument Command and Data Handling Unit) je razlog, da bodo misijo izvedli šele sedaj. Prvotno zamišljeni datum je bil september 2008, a se je nekaj dni...

NASA - Pred poldrugim mesecem je NASA v vesolje poslala teleskop Kepler, ki ima nalogo opazovati delček Rimske ceste in iskati Zemlji podobne planete. NASA je objavila, da je Kepler napravil prve posnetke izbrane destinacije, tj. ozvezdij Laboda in Lire. Prvi posnetek kaže milijone zvezd v celotnem zornem kotu Keplerja, medtem ko sta druga dva bolj približana. Znanstveniki so nad posnetkom, ki kaže 100 kvadratnih stopinj neba in 4,5 milijona zvezd, med katerimi naj bi bilo 100.000 takih, ki bi lahko imele Zemlji podobne planete, navdušeni. Druga dva kažeta le tisočinko polnega obsega; na enem je...

NASA - Danes zjutraj ob 2.20 po srednjeevropskem času bi morali v Nasinem vesoljskem izstrelišču blizu Cape Canaverala na Floridi izstreliti raketoplan Discovery. Prvotni datum poleta je bil sicer že mesec prej, a se je NASA odločila nekoliko počakati in ga dodatno preveriti, da se ne bi slučajno ponovila zgodba s satelitom Orbiting Carbon Observatory, ki so ga 24. februarja spektakularno razstrelili namesto izstrelili. Discoveryjeva misija STS-119 bi morala na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) pripeljati nove panele sončnih celic in prvega astronavta iz Japonske, poleg njega pa posadka vključuje še šest drugih astronavtov. Povratek je načrtovan čez dva tedna.

...

NASA - Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil na ameriški celini še petek, je z raketo Delta II z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel teleskop Kepler. Gre za prvo napravo, ki bo sposobna iskati Zemlji podobne planete zunaj našega osončja. Naslednja tri leta in pol bo Kepler preiskoval manjšo zaplato v Rimski cesti, kjer bo poskušal dognati, kako pogosti so dejansko Zemlji podobni planeti v vesolju. Kepler bi sicer moral v vesolje poleteti že dan...

Slashdot - Pred približno dvema tednoma se je v vesolju zgodil trk ameriškega satelita, ki je bil del sistema Iridum, in odsluženega ruskega satelita, kar je bil prvi večji tovrstni primer. Ker sta pri trku razpadla na mnogo razbitin (NASA je izračunala, da je tisoč delcev večjih od 10 cm), sta onesnažila kar velik del orbite, so izračunali v ruskem observatoriju Pulkovo v Sankt Peterburgu. Pravijo, da so se odpadki raznesli po 800 km velikem prostoru in bodo tam vztajali še vsaj pet let, preden bodo zašli v ozračje in zgoreli, zaradi česar bo potrebno prilagoditi celo prihodnje izstrelitve raketoplanov.

Slashdot - Če ste se v prihodnosti nameravali podati v vesolje kot turist na ruskih plovilih, pohitite! Anatolij Perminov, direktor ruske vesoljske agencije, je namreč za državni časopis Ruska Gazeta povedal, da po letošnjem letu ne bo več prostora za vesoljske turiste, saj se bo posadka Mednarodne vesoljske postaje (ISS) povečala s treh na šest ljudi. Od leta 2001 je v vesolje kot turist poletelo šest oseb, ki so za polet plačali od 20 milijonov dolarjev navzgor. Zadnji, ki se bo v vsemirje še odpeljal kot opazovalec, bo softverski milijarder Charles Simonyi, ki bo iz Baikonurja poletel marca, kar bo že njegov drugi turistični izlet med zvezde. Na podoben način bo sicer jeseni v vesolje napoten še en kazahstanski kozmonavt, saj bo Kazahstan Rusiji plačal potovanje po komercialni tarifi.

NASA - NASA bo svoje raketoplane Space Shuttle upokojila leta 2010, ko je napovedan zadnji polet, ko bo Endeavour še zadnjič poletel proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Ker bodo projekt Ares I dokončali predvidoma šele leta 2016, se je pojavil problem, kdo bo na ISS vozil ameriški tovor med tem časom. NASA je v ta namen sklenila dve skupaj 3,5 milijarde dolarjev vredni pogodbi s komercialnima partnerjema, saj želi zmanjšati svojo odvisnost od tujih vesoljskih agencij. Orbital Sciences Corporation iz Dullesa bo dobil 1,9 milijarde dolarjev za osem poletov Cygnusa z raketo Taurus 2, SpaceX iz Hawthorna pa 1,6 milijarde za dvanajst poletov Dragona z raketo Falcon 9. Vsakokrat bodo morali naložiti vsaj 20 ton.

Nobeno izmed teh plovil v vesolje še ni poletelo, a NASA se ne boji. SpaceX namreč obljublja, da bo prvi Falcon 9 pripravljen do konca leta, medtem ko bo Orbital kmalu začel testirati Taurusove motorje AJ-26, za polet pa naj bi bili nared do leta 2010. NASA tako načrtuje, da...

NASA - Danes ob dveh ponoči po srednjeevropskem času namerava NASA izstreliti misijo STS-126 proti Mednarodni vesoljski postaji. Space shuttle Endeavour nosi astronavtko Sandro Magnus, ki bo zamenjala Grega Chamitoffa, ki je v vesolju od začetka junija letos. Astronavti bodo opravili še štiri vesoljske sprehode, med katerimi bodo izvedli vzdrževalna delna na spojih panelnih plošč s sončnimi celicami. Še posebej pa bodo veseli nove opreme, med katero sta tudi nova naprava za recikliranje vode in generator kisika. Endeavour se bo na Zemljo vrnil čez 15 dni, načrtuje NASA.

Druga dobra novica je, da Mars Rover Spirit ni storil bridkega konca. Vozilu sicer primanjkuje energije, še zlasti po peščeni nevihti v zadnjih dneh, a se baterije niso toliko izpraznile, da bi odpovedal poslušnost. Spirit se je tako zmogel odzvati na v torek poslane ukaze, kontrolorji pa sedaj preudarjajo, kaj storiti. Misija Rover je bila sprva načrtovana za tri mesece, traja pa že pet let.

Spektakularnejša novica pa...

NASA - Včeraj (1. oktobra) je ameriška agencija za aeronavtiko in vesolje, bolj znana pod imenom NASA, praznovala svoj 50. rojstni dan. Ustanovljena je bila 1. oktobra 1958 leta z namenom razvoja vesoljskega programa in izvajanja dolgoročnih raziskav v civilnem in vojaškem letalstvu. Njen moto se še danes glasi "napredek za vse".

NASA se ponaša z številnimi uspešnimi vesoljskimi odpravami, med katerimi je še danes verjetno največji uspeh pristanek človeka na Luni v programu Apollo. Med ostalimi velikimi dosežki lahko omenimo tudi programa Skylab in Shuttle, odpravi Voyager in Hubble space Telescope (HST) ter serijo uspešnih odprav na Mars, Jupiter in...