NASA - Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil na ameriški celini še petek, je z raketo Delta II z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel teleskop Kepler. Gre za prvo napravo, ki bo sposobna iskati Zemlji podobne planete zunaj našega osončja. Naslednja tri leta in pol bo Kepler preiskoval manjšo zaplato v Rimski cesti, kjer bo poskušal dognati, kako pogosti so dejansko Zemlji podobni planeti v vesolju. Kepler bi sicer moral v vesolje poleteti že dan prej, a so izstrelitev prestavili za en dan. Znanstvenike je namreč prestrašila februarska izstrelitev rakete Taurus XL, na kateri je bil satelit za merjenje koncentracije ogljikovega dioksida, ki se je sprevrgla v spektakularno razstrelitev. Tokrat je vzlet uspel brez težav.
Trenutno je znanih približno 300 planetov, ki krožijo okrog kakšne zvezde, ki pa so vsi bistveno večji od Zemlje. Kepler bo sedaj preučil več kot 100.000 zvezd v ozvezdjih Laboda in Lire, da bi našel kakšnega manjšega. Teleskop bo opazoval morebitno zmanjšanje svetilnosti zvezd, kar bi pomenilo, da pred njeno poskvijo potuje nek planet. Uporabljeni instrumenti so tako občutljivi, da lahko Kepler zazna zmanjšanje za 20 ppm pri zvezdah, ki so več kot tisoč svetlobnih let oddaljene. NASA upa, da bo z novimi podatki sestavila celovitejšo podobo vesolja in natančneje določila kak faktor v Drakovi enačbi.
>NASA upa, da bo z novimi podatki sestavila celovitejšo podobo vesolja in natančneje določila kak faktor v Drakovi enačbi.
Verjetno bodo ugotovili, da so faktorji še vedno mnogo preveč optimistični.
Nisem našel nič kako bo detekcija potekala, samo optično ali še kako drugače? Thomas je pred časom omenjal, da NASA razvija detektor, ki bi zaznal plinsko sestavo odadaljenih planetov in bi tako hitro ugotovili, koliko novo odkritih planetov ima sestavo ozračja podobno Zemeljski.
Nevem pa ali to velja že za ta satelit, ali je projekt šele na risalnih deskah?
Gledali bodo proti množici zvezd in upali (utemeljeno verjetno) na oklutacijo (zakritje) zvezde s planetom. Pri taki množici bo moralo biti kar pogosto.
Potem imajo pa upanje, da ko bo šla svetloba zvezde skozi planetovo atmosfero, da bodo v njej se poznale absorbcijske črte kisika.
Kisik je stabilen samo, če je življenje na planetu, ali pa če je sila vroč. Te druge naj ne bi bilo pretežko izločiti.
Kepler satelit bi moral videti Zemljo z oddaljenosti 10 in več tisoč svetlobnih let, že pred 500 milijoni leti. Če bi kdo takrat tam tako tehnologijo imel, se razume.
Sicer super, da se še financirajo takšne raziskave (kljub krizi in ostalem), samo jaz bi bil (bolj) vesel Hubbla 2.
To, da je polno planetov itak že vemo in jih lahko najdemo z zemeljskimi teleskopi. Pa tudi njihove atmosfere lahko analiziramo z njimi. Hubble 2 pa res manjka, za potrditev drznih kozmoloških teorij, in še kaj več.
Hubbla v bližnji prihodnosti čaka servis, par let delovanja, nato pa bo izgorel v orbiti.
Pa seveda je Kepler zlo pomemben. Ti zemeljski teleskopi niso zmožni najt planetov velikosti Zemlje, in to takšnih ki so v tako imenovani "goldilock" coni, torej ravno prav oddaljeni od Sonca kjer omogočajo tekočo vodo in torej pravšnjo temperaturo za življenje kot ga poznamo.
Ogromno vprašanje ki bo dalo zelo dramatičen odgovor. A so "identične" Zemlje pogoste in jih je že v našem okolišu na tisoče, ali pa morda ni niti ene same in smo mi res something special.
You don't see faith healers working in hospitals
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!
Torej, če bo telesop Kepler odkril zanimive planete, je naslednja stopnja, še bolj natančen teleskop, ki bo zmogel odkriti luno na tirnici okoli takega planeta?
Vsaj, če prav razumem planeti tako blzu matiče zvezde, brez velike lune, niso prav dolgo časa gostoljubni (zalockan planet)?
Tak teleskop ki bi zaznal luno bi moral bit enormno bolj natančen in je za današnjo tehnologijo najbrž nedosegljiv.. V tem primeru si ne moreš pomagati z mežikanjem Sonca ampak bi moral zaznati gravitacijski vpliv te lune na planet, torej horizontalno vibracijo planeta (wobbling).
Pa tut nima smisla to. Preverili bodo sestavo planeta predvsem po kisiku in ogljikovem dioksidu , pa tut ostalih elementih, vendar zanesljivega odgovora glede življenja na tak način seveda ne bo. Niti ne moreš vedeti ali je določen element organskega izvora ali morda geološkega. Bo pa Seti naredil svoje. Ta Allenov sklop krožnikov bo ena huda reč ko bo končan, sploh ker bodo v tem primeru vedeli kam zadevo usmerit in prečesati "ves" frekvenčen spekter po morebitnem signalu.
You don't see faith healers working in hospitals
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!
No, ce bi potrdili dovolj veliko stevilo 'earth-like' planetov, pa se to samo kar se tice sestave atmosfere, bi to povedalo, da ti planeti niso tako zelo redki.
Ce bodo pa nasli en tak planet ali pa se manj, potem pa to samo potrdi, da so 'earth-like' planeti redkost v nasi galaksiji.
To je priblizno tako kot z zivljenjem na marsu. Ce bi nasli tam kak fosil, potem bi to pomenilo, da je zivljenje precej bolj mozno tudi se kje drugje. Ker pa niso nasli se nicesar, pa lahko samo recemo, da je prekleto redko.
No, v negativno smer jaz ne bi tako hitro sklepal. Ja, če bi na Marsu našli fosil, bi bilo življenje očitno prekleto pogosto. Če ga pa na Marsu ni, imamo pa še precej možnosti, da najdemo kje kaj drugje. Ups, da je kaj kje drugje; našli v drugi galaksiji bomo s Space Shuttlom malo težko. Aja, ups, tudi ta gre v pokoj ...
Če ga pa na Marsu ni, imamo pa še precej možnosti, da najdemo kje kaj drugje. Ups, da je kaj kje drugje; našli v drugi galaksiji bomo s Space Shuttlom malo težko. Aja, ups, tudi ta gre v pokoj ...