X-Bit Labs - Nvidia in Portland Group sta objavila, da razvijata prevajalnik CUDA C za platformo x86. Aplikacije, napisane za platformo CUDA, se namreč izredno hitro izvajajo na sistemih z grafičnimi procesorji Nvidia, medtem ko se na tistih brez zelo težko ali pa sploh ne. Nov prevajalnik bo to popravil, saj se bodo v odsotnosti Nvidiinih GPU-jev aplikacije izvajale z AMD-jevimi ali Intelovimi procesorji s podporo SIMD (Single Instruction Multiple Data). Nov prevajalnik bodo predstavili na konferenci SC10 Supercomputing, ki bo med 13. in 15. novembrom v New Orleansu. Takrat bomo tudi dobili prve vtise o hitrosti izvajanja, ki utegne biti problematična, če bodo aplikacije slabo prevedene iz nabora CUDA v x86 ali obratno.

Google - Na dan mladosti je izšla nova stabilna različica Googlovega brskalnika za platforme Windows, Mac in Linux. Za Windows je Chrome že dlje časa v stabilni verziji, medtem ko je to prva taka inačica za Mac in Linux. Peta verzija je izšla le štiri mesece po četrti, a kljub temu prinaša veliko novosti. Chrome 5.0.375.55 ima poleg vrste varnostnih popravkov še možnost sinhronizacije ne le zaznamkov, temveč prav vseh nastavitev na različnih računalnikih, delovanje razširitev v načinu inkognito, API-je za geolokacijo, App Cache, povleci in spusti za datoteke in druge lastnosti HTML5. Flash za zdaj še ni integriran v brskalnik, se pa naj bi to zgodilo z izidom Flasha 10.1. Prenos je...

Slashdot - Programski jezik D je razvil Walter Bright, ki se je zgledoval po moči in hitrosti jezika C++ in storilnosti programerjev v Rubyju in Pythonu. Prva stabilna verzija je izšla v začetku leta 2007, zadnja pa pred dobrim tednom. Doslej je so bili prevajalniki namenjeni le Windows in Linux, a ker tudi Maci lahko tečejo na x86, je avtor sedaj jezik prenesel še na platformo Macintosh. Vse skupaj je izvajal na MacMiniju, ki ga je naročil za božič. Kako je vse skupaj potekalo, na kaj je moral biti pozoren in kako mu je naposled uspelo, je popisal na svoji strani.

Hacker News - Paul Graham, znan esejist in neuradni advokat Lispa, je po večletnem delu s kolegom Robertom Morissem izdal nov programski jezik Arc.

Po avtorjevih lastnih besedah je Arc namenjen vsem radovednim programerjem, ki s programskim jezikom radi eksperimentirajo in ga tako ali drugače silijo v mejne, če ne že neveljavne situacije. Bolj ali manj v tem duhu je napisan tudi sam Arc, saj vsebuje mnogo rešitev, ki po večinskem mnenju in tudi stanju v najbolj razširjenih jezikih spadajo daleč od programerjevih oči. Med drugim ne pozna enkapsulacije (z izjemo zaprtij), podpira nehigienične makre in je šibko tipiziran.

Po starodavni programerski tradiciji je potrebno vsako leto preizkusiti nov programski jezik, da ne postanemo brezupno fizično in miselno vezani na en način programiranja. Zakaj ne bi v letu 2008 preizkusili Arca?

Slo-Tech - Po nekaj tednov dolgem zatišju zaradi poletno-počitniške mrzlice, smo dočakali nov članek. Marko Ravnjak je predstavil osnove programskega jezika C++. Predstavil je kratko zgodovino jezika, osnovne prijeme, uvod v delo s funkcijami in čisto preprost program, ki ga lahko poskusite napisati tudi sami. Če vam bo všeč, boste gotovo veseli tudi nadaljevanja članka, kjer bo Marko predstavil pogojne stavke, zanke, načine organizacije programske kode in še kaj. Prijetno branje!

Slo-Tech - Da ne boste rekli, da vas zanemarjam [:D].

• Težava izginjajočih datotek. Je res kriv OS?
• Kaj je to "money order"?
• Kateri programski jezik za trinajstletnika?
• Malo za hec - "Kako se že reče tisti stvari..."
• Ali obstaja pretvornik iz PCI v ISA?

In tako dalje. Vsak dan nekaj novega. Pa lahko noč [:D].

Slo-Tech - Mnogi dosežki teorije programskih jezikov so slabo znani in se le počasi širijo v računalniško prakso. Tako programerji sploh ne poznajo orodij, ki so jim na voljo, ali pa jih zaradi popularnih govoric in zastarelega znanja zavračajo. Po drugi strani programski jeziki, ki se uporabljajo v praksi (C/C++, Java, Perl, Python), vsebujejo nepravilno in polovičarsko implementirane konstrukte, industrija pa jih "izboljšuje" z lepotnimi predelavami in vsiljevanjem objektnega programiranja kot dokončne rešitve vseh programerskih težav.

V mali šoli teorije programskih jezikov bodo govorili o osnovnih principih programskih jezikov in o osnovnih programskih konstruktih, kot so produkti, vsote, funkcije, polimorfizem, vzorci, moduli, funktorji, itn. Vso teorijo bodo podprli s primeri iz znanih programskih jezikov, ko pa le-ti ne bodo zadoščali, bodo pokazali primere iz programskega jezika Ocaml.

Kdaj in kje
V torek, 14. maja 2002 ob 13. uri v prenovljeni sejni sobi E8 (2. nadstropje glavne...

Slashdot - Kljub že kar lepemu številu programskih jezikov, se še vedno pojavljajo novi. Vendar ti novi programski jeziki v večini primerov niso namenjeni vsestranskemu programiranju (C++), ampak so namenjeni le nekateremu ožjemu področju. Eden izmed novincev je programski jezik Ruby, ki je bil narejen na Japonskem in je nekakšna variacija na Perl in tudi druge programske jezike, kot so C++ in Python. Po besedah avtorja članka je Ruby dokaj preprost in lahek za uporabo, vendar zelo močno orodje za uporabo. Če vas Ruby zanima, potem oddeskajte na to stran, kjer boste našli kratko lekcijo, ter nekaj povezav do ostalih virov. Ampak začetnega "Hello world" se pa še vedno ne boste morali znebiti :).
Za novopečene programerje bi še dodal, da se raje za nekaj dni ustavite na enem primeru, kot pa da bi na hitro preleteli vse skupaj, saj boste drugače odnesli zelo malo ali skoraj nič. Sam se spomnim, ko sem se učil programiranja v HTML, JavaScriptu in Javi in sem v vsej svoji zagnanosti na hitro...

The inquirer - Java je kar zanimiv programski jezik, s katerim se da narediti čuda stvari. Vendar se je Microsoft kljub vsesplošni zanimivosti tega programskega jezika odločil, da v svoje težko pričakovanje Windows XP ne bo vgradil podpore javi. Seveda pa to ne pomeni, da jave pod WinXP nikakor ne bomo mogli uporabljati. Da bo java delovala, bomo morali iz interneta potegniti poseben plug in ali pa upati, da Microsoft in Sun skleneta kompromis. Gotovo se bo kdo vprašal, kaj je pripeljalo do te odločitve. Vzrokov za to je veliko, vendar nekaterih gotovo ne bomo nikoli izvedeli. Mogoče se je Microsoft naveličal stalnega tožarjenja s Sun-om glede jave. Kdo ve ...