Ars Technica - Adidas bo začel z masovno poizvodnjo čevljev, katerih podplati bodo narejeni s 3D printerji. Printanje bo omogočilo popolnoma personalizirane čevlje, oblikovane glede na posameznikovo težo in višino.
Ob današnjem naznanilu novice je Gerd Manz, Adidasov direktor tehnologije povedal, da “gre za mejnik tako za podjetje kot za industrijo, saj premikamo meje.”

Pri projektu bodo sodelovali s startupom Carbon, ki se ukvarja s tehnologijo 3D printanja. Superge so poimenovali Futurecraft 4D in jih želijo še letos prodati 5.000. Do konca drugega leta si želijo, da bi krasile noge vsaj 100.000 posameznikov. Trenutno pri Carbonu potebujejo med uro in uro in pol za printanje vsakega podplata, a si želijo ta čas zmanjšati na 20 minut.

Nike, Under Armour in New Balance so že eksperimentirali z uporabo...

Slo-Tech - Največji spletni knjigarnar Amazon, ki že dolgo ne prodaja več zgolj knjig, se bo preizkusil tudi na filmskem področju, saj so zagnali Amazon Studios. Novi oddelek je namenjen filmskim ustvarjalcem, scenaristom in tudi gledalcem ter kritikom. Uporabniki bodo lahko na stran naložili svoje scenarije za filme in dobili bodo povratno informacijo, kaj si drugi bralci mislijo o njih. Režiserji in producenti pa bodo lahko našli kakšno idejo za nov film ali pa le pokomentirali prispevke. Kdor se želi preizkusiti v montaži ali režiji, bo lahko na stran naložil testne filme v dolžini vsaj 70 minut, ali pa že obstoječe spremenil in dopolnil z lastnimi kadri.

Amazon bo najboljše prispevke nagrajeval. Vsak mesec bo najboljši film prejel 100.000 dolarjev in najboljša...

Slashdot - Revija Popular Science je skenirala vse svoje izdaje ter jih brezplačno objavila na svoji spletni strani. Pri iskanju po 137-letnem arhivu so za pomoč prosili Google, ki je najverjetneje opravil tudi večino digitalizacije, saj imajo dosti izkušenj že iz svojega Google Books projekta.

Vsaka izdaja je predstavljena kot originalna publikacija vključno z reklamami iz tistega časa. Je pripomoček, ki združeno predstavlja družbeno fascinacijo nad prihodnostjo, znanostjo ter tehnologijo in izredno potencialen za izboljšanje naših življenj.



Kateri je najbolj zanimiv članek, ki ga najdete?

Guardian - Spletna skupnost Wikimedia Foundation, ki skrbi tudi za priljubljeno enciklopedijo Wikipedijo, je zaradi svoje neprofitne narave odvisna od donacij. Vsako leto tako organizirajo veliko akcijo, ko obiskovalce na pasicah na vrhu strani prosijo za kakršnekoli donacije. Poleg podpore uporabnikov jim na pomoč z večjimi zneski priskočijo tudi druge organizacije in podjetja. Google je ta teden prvikrat v zgodovini pomagal Wikipediji, in sicer ji je namenil velikodušna dva milijona dolarjev.

Googlov ustanovitelj Sergey Brin je ob tem dejal, da je Wikipedija eden izmed največjih triumfov interneta. S svojo ogromno zbirko informacij je nepogrešljiv vir za vsakega deskarja na spletu.

Kljub temu še vedno večino prispevkov darujejo navadni uporabniki. Ti so v zadnji akciji, ki se je zaključila januarja, skupno zbrali kar osem milijonov dolarjev, kar je tri četrtine načrtovanih prihodkov za to fiskalno leto.

Gre za lepo gesto in ne nepričakovano, saj Google redno podpira projekte, ki pomagajo...

The Register - Projekt distribuiranega izračunavanja GIMPS je odkril novo največje praštevilo na svetu. Gre za število 2^43.112.609 − 1, ki ima v decimalnem zapisu dobrih 12 milijonov števk, kar bi v standardno stavljenem tekstu zavzelo 3461 strani, o čemer smo že pisali. Sedaj pa je tudi uradno potrjeno, da GIMPS bo od Electronic Frontier Foundation prejel 100.000 dolarjev nagrade za odkritje tako ogromnega praštevila, od katerih bo šla četrtina v dobrodelne namene, polovica pa na matematični oddelek UCLA, kjer je GIMPS tekel. Obupati pa tudi ostalim iskalcem še ne gre, saj praštevilo z več kot sto milijoni števk prinaša 150.000 dolarjev, tako z milijardo pa 250.000 dolarjev.

Zvedavi bralec bo pri brskanju po seznamih največjih znanih praštevil bržkone hitro zastrigel z ušesi ob ugotovitvi, da so vsa največja znana praštevila oblike 2^p - 1. Zanje imamo celo posebno ime, pravi se jim namreč Mersennova praštevila. To ni posledica kakšne specialne distribucije praštevil na številski osi, marveč...

TG Daily - Projekt Prism (sprva poznan kot Webrunner), ki ga je Mozilla začela pred osemnajstimi meseci, očitno poteka dobro, saj je že tik pred uradno splavitvijo z beta različico 1.0. Namen projekta je premostiti razmak med spletnimi in namiznimi aplikacijami, saj bo z njim mogoče poganjanje spletnih aplikacij brez uporabe brskalnika, direktno na namizju. Trenutna beta je rezultat več kot enoletnega testiranja v resničnem svetu, med preizkuševalci pa so tudi velike družbe kot npr. Yahoo! Zimbra.

Strani, ki podpirajo prism, naj bi namestilo že več tisoč končnih uporabnikov, (beta) verzija 1.0 pa med drugim prinaša podporo OS Xu, SSL izjemam, omogočala bo pospravljanje v tray, spreminjanje pisav in nastavljanje proxyjev ter samodejno posodabljanje aplikacij.

The Register - Pretrganje podmorskih kablov, ki skrbijo za svetovno povezanost interneta, je običajno posledica neprevidnih kapitanov, mnogo redkejši pa so primeri namernega poškodovanja internetnih podatkovnih vodov. Na kopnem kable po navadi pomotoma prerežejo pri gradbenih delih, tokrat pa ima policija v Kaliforniji opraviti z zlonamernim dejanjem.

V četrtek je namreč mrknil internet v Silicijevi dolini skupaj s telefonskim omrežjem in bankomati, kar je prebivalcem povzročilo mnogo sivih las. Kot so ugotovili, so nepridipravi sprva prerezali štiri optične kable podjetja AT&T v San Joseju, še štiri pa so onesposobili dve uri pozneje v San Carlosu. Negodovanja domačih uporabnikov so sicer razumljiva, mnogo resnejše težave pa so bile nedostopna številka za nujno pomoč 911, nedosegljivost policije, gasilcev, bolnišnic, podjetij itn.

Motiv za napad ni znan, so se pa napadalci morali pošteno potruditi, saj so morali odmakniti petdesetkilogramske pokrove nad jaški, splezati navzdol in prerezati...

The New York Times - Mozilla Foundation se je lotila še enega zalogaja, kjer bo to pot poskušala razbiti lastniške standarde in javnosti ponuditi odprto rešitev. Gre za standard za video prek spleta, kjer trenutno dominirajo Applov QuickTime, Adobov Flash, Microsoft in Real ter za uporabo svojih formatov tudi pošteno računajo. Za razvoj alternative je na voljo 100.000 dolarjev, ki jih bo skupaj z Wikimedia Foundation porabila za koordinacijo in podporo projekta Theora. Slednja ima trenutno nekoliko slabšo kvaliteto slike od komercialnih formatov in prav to želijo izboljšati. Več o projektu si lahko preberete v prispevkih Christopherja Blizzarda in Mika Shaverja. Pomembno vprašanje pa je, ali bo 100.000 dolarjev zadostovalo in ali bodo projekt podprli tudi založniki.

Slashdot - Kot smo poročali, Mozilla dobršen del svojih prihodkov ustvari s pogodbo z Googlom, po kateri je v Firefoxu privzeti spletni iskalnik Google. Tu je izvrstno funkcioniralo, dokler Google ni imel svojega brskalnika.

Izvršni direktor Mozilla Corporation John Lilly je včeraj dejal, da se je z izidom Googlovega brskalnika Chroma tudi Mozilli življenje zapletlo. V intervjuju za ComputerWorld pravi, da imajo dober odnos z Googlom, a da bi lagal, če bi rekel, da stvari sedaj niso bolj zakomplicirane, kot so bile prej. Pretekli teden je Google na primer napovedal, da bo v paketu Google Pack zamenjal Firefox s Chromom. Pogodbo z Googlom ima Mozilla sklenjeno do novembra 2011, tako da se jim za bližnjo prihodnost ni bati, a jih to hkrati postavlja v neprijeten položaj, ko morajo s svojim največjim podpornikom tudi tekmovati za tržni delež. Lilly je še dejal, da se zavedajo, da ne morejo večno ostati odvisni od Googlovih dolarjev, saj je njihova želja vztrajati še 50 ali 100 let, kar bodo z...

Financial Times - Neprofitna organizacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers), ki med drugim bdi nad razvojem internetnih naslovov, je napovedala eno največjih sprememb v zgodovini vrhnjih domen. Tako naj bi aprila ali maja prihodnje leto začela sprejemati prva naročila vrhnjih domen s poljubnim imenom, kot so .micka, .nest ali .hrcek. Cena? Astronomska: okoli 100.000 dolarjev za eno vrhnjo domeno.

Z visoko ceno in zapletenim postopkom za prijavo želi ICANN omejiti poplavo novih vrhnjih domen, poleg tega pa bo imena moralo vsakič odobriti neodvisno telo, ki bo upoštevalo obstoječe blagovne znamke in pravice avtorjev intelektualne lastnine. Kljub temu so nekateri poznavalci prepričani, da bodo imela podjetja zaradi novega pravilnika samo dodatne stroške za zaščito svoje identitete na spletu.

Obeta se zbiranje prostovoljnih prispevkov za nakup par novih domen za Slo-Tech.[:))]

Slashdot - Iz Mozillinih logov so oznanili razvoj Firefox-a za mobilnike, z mobilno različico bodo poizkusili osvojiti tržišče, katero se jim je do sedaj izmikalo. Napovedujejo popolnoma delujočo mobilno različico Firefox-a, ki bo brez težav poganjala nam dobro znane razširitve za obstoječo ognjeno lisičko.

Minimo, neuspeli poizkus prodora na mobilno tržišče je bil odličen prikaz kako deluje Gecko na mobilnih napravah, ki pa je sedaj na žalost mrtev projekt a bo služil kot osnova za nove projekte na področju.

Končni produkt pričakujemo v sklopu Mozille 2, ki je napovedana po izidu Gecko 1.9 in Firefoxu 3.

Vir

Opera bo dobila novega konkurenta na področju mobilnikov...

Google -

Leta 1995 sta se na standfordski univerzi prvič srečala Larry Page in Sergey Brin, ki sta želela rešiti enega izmed največjih problemov: iskanje relevantnih informacij med nepregledno množico podatkov na Internetu. Kljub temu da sta si v mnogo stvareh nasprotovala, sta leta 1996 pričela delati na projektu BackRub, ki je analiziral t.i. črne povezave (black links) do določenih strani. Ker sta imela omejena sredstva, je Larry pisal algoritem, ki je tekel na navadnih uporabniških računalnikih in ne na strežnikih, ki si jih študenta jasno nista mogla privoščiti.

Leto kasneje je bil BackRub končan in vsi, ki so ga videli, so bili navdušeni. Do leta 1998 sta izboljševala svoj projekt, mimogrede kupila terabajte diskov in postavila strežnik v Larryjevo študentsko stanovanje, ki je kasneje postalo prvo Googlovo...

Xbox Linux Project - Vse kaže, da so uspeli rešiti še drugo nalogo, vredno 100.000 dolarjev, sponzorirano s strani direktorja podjetja Lindows. To je uspelo skupini zanesenjakov imenovani O.P.X.. Njihov program naj bi bil sposoben vsakemu Xboxu odkodirati 2048 bitni ključ in tako omogočiti poganjanje programov, ki niso požegnani s strani Microsofta. Uspelo jim je odpraviti oviro, ki bi onemogočala namestitev operacijskega sistema Linux brez uporabe modchipa. Kako jim je to uspelo in če si kdo lasti Xbox in bi to poskusil, naj za več informacij poprosi na njihovem forumu. Originalna novice je C|Netu.