Phys.org - Znanstveniki iz Kalifornije so uspeli pri sobni temperaturi v polprevodniku ustvariti gručo elektronov, ki se obnaša podobno kot kapljevina. Takšno eksotično stanje so pred tem opažali le pri temperaturah blizu absolutne ničle, odkritje pa bi lahko tlakovalo pot do enostavne elektronike za rabo teraherčnih valov.

Laserski pulzi v običajnih polprevodnikih ustvarjajo "oblake" elektronov, ki razpršeno drvijo naokrog kot delci v plinu. Eno najživahnejših področij fizike trdne snovi ta hip je ustvarjanje kompozitnih polprevodnikov, v katerih se nosilci naboja obnašajo tudi drugače. Na Kalifornijski univerzi v Riversidu so takšen material sestavili iz sloja molibdenovega ditelurida, stisnjenega v sendvič med dve plasti grafena. Ko so laser, s katerim...

Nature - Nemški raziskovalci so premagali še eno oviro na poti k tranzistorjem iz grafena, o katerih poslušamo zadnja leta in naj bi bili spričo domala čudežnih lastnosti grafena bistveno hitrejši od današnjih silicijevih. Ena večjih težav pri njihovi izdelavi je prevodnost grafena, saj je ta odličen prevodnik električnega toka in tako sicer v teoriji obljublja čipe s frekvencami prek 100 GHz, a žal ni polprevodnik (nima prepovedanega pasu ustrezne širine), ki jih potrebujemo za izdelavo tranzistorja. Znanstveniki s Friedrich-Alexandrove Univerze Erlangen-Nürnberg so iznašli postopek, ki omogoča ta problem obiti.

Uporabili so...

Physical Review Letters - Najbolj slaven material zadnjih let je grafen, za odkritje katerega je bila predlani podeljena celo Nobelova nagrada za fiziko. Grafen je material z najvišjo znano električno prevodnostjo, ki ima še cel kup drugih koristnih lastnosti (Kondov efekt, samohlajenje ...), zaradi česar pričakujemo njegovo uporabo kot nadomestek silicija v izdelavi grafenskih tranzistorjev, čipov in vezij ter procesorjev. Grafen sicer ima nekaj pomanjkljivosti; predvsem da ni klasičen polprevodnik. Grafen namreč nima vrzeli (prepovedanega pasu) med valenčnim in prevodnim energijskim pasom, zato je bilo nekoliko teže izdelati tranzistor iz njega, ne...

ScienceDaily - Letos je leto grafena, saj so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko za odkritje grafena novice o novih odkritjih na tem področju začele kar deževati. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Marylandu poroča o zanimivem odkritju, da se atomske vrzeli v grafenu vedejo kot majhni magneti, saj imajo magnetni moment. To pomeni, da grafen izkazuje Kondov efekt. Članek Tunable Kondo effect in graphene with defects je objavljen v aprilski številki Nature Physics.

...

ComputerWorld - Prihodnost čipov bo očitno grafenska, saj se v zadnjem času kar vrstijo novice o prebojih na tem področju. Zadnjo Nobelovo nagrado za fiziko so dobili prav izumitelji grafena, pred kratkim so odkrili, da je grafen procesiranju prijaznejši od silicija, predstavljajo se vedno novejši primerki čipov na grafenski osnovi. IBM sedaj poroča, da so izdelali doslej najhitrejši in najmanjši grafenski procesor.

Novi tranzistor zmore 155 milijard ciklov na sekundo, kar je za okoli 50 odstotkov bolje od prejšnjih eksperimentalnih procesorjev istega podjetja. Tiktaka torej pri frekvenci 155 GHz in uporablja posebne, visoko zmogljive grafenske čipe, ki jih je IBM razvil...

PhysOrg.com - V vseh čipih, najsi gre za germanijeve, silicijeve ali prihajajoče grafenske, je eden izmed omejujočih dejavnikov delovanja gretje. Večino toplote odpade na Joulovo toploto, ki je posledica upora v vezju, zaradi česar se čipi grejejo. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Illinoisu pa je ugotovila, da so v grafenskih čipih na kontaktu s kovinskimi deli vezja termoelektrični učinki močnejši, kar lahko vodi v samoohlajanje čipov. O odkritju poročajo v reviji Nature Nanotechnology v članku Self-cooling observed in graphene elctronics.

Z mikroskopom na atomsko silo so izmerili temperaturno porazdelitev na kontaktih grafenskega čipa z vodniki v ločljivosti 10 nm. S tem so določili velikost štirih prispevkov, ki vplivajo na...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

PhysicsWeb - Raziskovalcem iz podjetja JME in univerze Case Western Reserve je uspelo s pomočjo grafena narediti visoko frekvenčni dvoslojni 'super kondenzator'.



Dvoslojni kondenzatorji (ang. double-layer capacitors) niso nič novega, saj je koncept znan že 50 let. Zaradi njihove visoke kapacitete in hitrega polnjenja se uporabljajo tam, kjer potrebujemo velike moči v kratkem času, npr. v hibridnih avtomobilih. Frekvence, pri katerih delujejo normalno, so okoli 0.05 Hz ali manj. Pri višjih frekvencah pa se bolj in bolj obnašajo kot upori. Tu pa pridejo na dan novi kondenzatorji iz grafena. Zaradi njihove strukture se elektroni gibljejo skoraj prosto, kar pomeni normalno delovanje tudi pri...

PhysOrg.com - Grafen je, poleg germanija, že nekaj časa v mislih razvijalcev čipov kot potencialni nadomestek za silicijeve polprevodnike. Zamenjava silicija bo v nekaj letih nujna, saj bomo sicer imeli vedno požrešnejše oz. komaj kaj hitrejše procesorje. IBM je že predstavil tranzistorje iz grafena, ki so tekli pri kar 100 GHz, zdaj pa je odkrit tudi način, kako iz grafena izdelati kar vezja.

Grafen je velikanska molekula, sestavljena iz ogljikovih atomov, ki je ravninske, dvodimenzijske narave. Med seboj se vežejo obroči iz šestih atomov, po celotni ravnini pa lahko teče električni tok. Zato grafit, ki je sestavljen iz plasti grafena, elektriko prevaja le v eni ravnini, medtem ko je v drugih, nanjo pravokotnih, ne. Profesorja z Univerze...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

Slashdot - Ukrajinski raziskovalci z Inštituta za fiziko in tehnologijo v Harkovu so objavili, da so posneli doslej najbolj podrobne slike atomov. Z elektronskimi mikroskopi atome zasledujemo in bolj ali manj uspešno slikamo že nekaj desetletij, a doslej še nikoli nismo uspeli posneti orbital. Nove slike kažejo motno modro obarvano področje, ki ustreza kvantomehanskim predpostavkam o obliki orbital. Orbitale so matematične funkcije, ki opisujejo verjetnost nahajanja elektronov v prostoru, pri grafični ponazoritvi pa običajno osenčimo prostor, kjer je verjetnost nahajanja elektronov večja od 95 odstotkov.

Ukrajinci so tokrat uporabili elektronski mikroskop na poljsko emisijo (FEEM). V vakuumu so sestavili verigo desetih...

engadget - Tanzistorji iz grafena so očitno naslednji velik preskok v elektroniki, vsaj sodeč po vseh raziskavah in testih, ki se dogajajo. Da grafit prevaja elektriko, je znano že nekaj časa, prav tako tudi, da jo prevaja le po posameznih plasteh, ne pa tudi med plastmi. Malo manj znano pa je, da so te plasti odlični prevodniki elektronov, saj ti tečejo izredno hitro, od koder tudi želja po izdelavi tranzistorjev iz njih.



Pred le nekaj dnevi pa je preboj uspel IBMu, ki je razkril, da so izdelali grafenove tranzistorje, ki so sposobni delovati pri frekvencah prek 1 GHz. Njihov izdelek, ki ima med vrati razdaljo 150 nm, je svoje stanje preklapljal s kar 26 GHz. Ker pa so mnenja, da so teraherčni tranzistorji iz grafena...

TG Daily - Raziskovalci z Rice University poročajo o odkritju novih pomnilniških celic, ki so sestavljene iz grafenskih plasti. Tako pripravljene celice so petkrat gostejše od konvencionalnih, hkrati pa za delovanje potrebujejo manj energije. Grafen je ime za eno plast sp²-hibridiziranih ogljikovih atomov v šesterokotni kristalni mreži, iz katerih je zgrajen grafit. Zaradi elektronskega oblaka elektronov iz nehibridizirane p-orbitale je polprevodnik.

V svojih izsledkih navajajo cel kup prednosti. Nov material je tanjši od trenutnih čipov (10 nm v primerjavi s 45 nm) in potrebuje le dva priključka in ne treh, zaradi česar jih bo mogoče zlagati v treh...

TG Daily - Raziskovalci na Univerzi v Nottinghamu se pospešeno ukvarjajo z razvojem molekularnega pomnilnika iz ogljikovih nanocevk, ki bi imel hitrost dinamičnega pomnilnika brez nadležne izgube podatkov ob izgubi napajanja. Ideja je preprosta. Dve nanocevki z malenkostno razliko v premeru bosta koncentrično nameščeni, podobno kot ruske matrjoške. Ko bo skozi zunanjo tekel električni tok, se bo notranja cevka spustila niže in dotaknila vezja na dnu, z čimer bo zapisana logična enica. Ko bo cevka dvignjena, stika ne bo in zapisana bo ničla.

V teoriji bo pomnilnik odporen na izgubo napajanja, saj so podatki zapisani s fizičnim premikom objekta, prav tako pa naj ga veliki pospeški, recimo ob padcu na tla, ne bi iztirili. Prvi modeli naj bi dosegali hitrosti sedanjega DRAM-a, v prihodnosti pa naj bi tako odpadla potreba...

BBC - Globalna industrija polprevodnikov je trenutno zgrajena "iz peska", saj podjetja izdelujejo mikročipe iz silicija, ki naj bi ga do leta 2020 prenehali uporabljati. Zato raziskovalci že iščejo materiale, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Pred kratkim je uspelo skupini znanstvenikov z Univerze v Manchestru zgraditi najmanjši tranzistor na svetu, ki je debel enega in širok 10 atomov.


Miniaturno stikalo za vklop in izklop so naredili s pomočjo Grafena – materiala, ki sestavlja grafit. Dr....

HowStuffWorks - Polprevodniki so srce računalniških čipov ter tranzistorjev in so tako vgrajeni v praktično vse, kar poganja elektrika (torej tudi naša računala). Pa poznate njihove naloge ter sestavo? Na HowStuffWorks so spisali poučen članek, katerega ogled priporočam vsem Slo-Techarjem, saj je v njem razložen pomen, uporaba, skratka vse o polprevodnikih. Še vedno mislite, da so v Silicijevi dolini rudniki silicija?