Slo-Tech - Kitajska je lani v Tiandžinu postavila nov najzmogljivejši superračunalnik na svetu, ki se imenuje Tianhe-1A. Sestavlja ga 7.168 grafičnih procesorjev NVIDIA Tesla M2050 ter 14.336 procesorjev Xeon X5670. Na sintetičnem testu je zmogel 2.507 bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo (2,7 petaflops), s čimer je prepričljivo prevzel vodstvo na lestvici Top 500. Kitajci niso tratili časa, ampak so ga hitro zaposlili z uporabnimi izračuni, kjer je prav tako postavil svetovni rekord.

Na njem so modelirali obnašanje sistema s 110 milijardami atomov, ki je opisoval kristalinični silicij v sončnih celicah in polprevodnikih. Doslej najobsežnejša simulacija je opisala 49 milijard atomov,...

Slo-Tech - Včeraj je bila na internetu objavljena nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, kjer je po pričakovanjih prvo mesto prevzela Kitajska. Na prvem mestu je že predstavljeni kitajski superračunalnik Tianhe-1A, ki je nastanjen v Nacionalnem centru za superračunalnike v Tiandžinu in zmore 2,6 bilijard operacij s plavajočo vejico na sekundo (petaflops). Sledi mu doslej vodilni Jaguar iz Oak Ridge National Laboratoryja v ZDA, ki zmore 1,8 petaflopsa. V prvi deseterici najdemo razen ameriških superračunalnikov dva kitajska (1. in 3.) in po enega iz Japonske (4.), Francije (6.) in Nemčije (9.). Najboljši slovenski rezultat ima...

Slo-Tech - Slovenija je včeraj dobila nov superračunalnik, katerega računski cikli bodo na voljo za zakup tudi manjšim podjetjem v oblaku (High Performance Cloud Computing). Podjetji IBM in Arctur sta postavili nov superračunalnik po IBM-ovem standardu iDataPlex, tržil pa ga bo Arctur. Projekt je bil vreden dva milijona evrov, delno pa ga je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo v okviru javnega razpisa, ki se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013.

Njegova zmogljivost je 10 teraflopov na sekundo, v prihodnosti pa naj bi jo povečali na 25 teraflopov na sekundo, s čimer se bo uvrstil na rep svetovne lestvice 500 najzmogljivejših superračunalnikov. IBM je leta 2008...

BBC - Ponovno imamo pred seboj osveženo lestvico petsto najhitrejših superračunalnikov na svetu, ki so jo predstavili v Hamburgu na konferenci ISC (International Supercomputing Conference). Večjih pretresov ni bilo, saj na 35. lestvici še vedno prepričljivo vodijo ZDA, se pa povzpenja Kitajska.

Na prvem mestu vztraja Jaguar, ki ga imajo v ameriškem Oak Ridge National Laboratory in zmore 1759 teraflopov na sekundo. Sestavljajo ga AMD-jevi šestjedrni Opteroni, ki jih poganja Linux. Na drugem mestu imamo novinca z imenom Nebulae, ki deluje v Nacionalnem centru superračunalnikov v kitajskem mestu Šendžen. S 120.640 jedri zmore 1271 teraflopov na sekundo. Na tretje mesto je padel ameriški Roadrunner s 1042 teraflopi na sekundo.

Prvikrat se je zgodilo, da imajo Kitajci dva računalnika...

Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem...

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

CNet - Lestvica najhitrejših 500 superračunalnikov, TOP500, je dobro znana, podobno pa je znano tudi dejstvo, da IBM na njej kraljuje že nekaj let, pravzaprav že od novembrske izdaje iz leta 2004, ko je vrh zavzel prvi Blue Gene/L sistem. A z vedno večjim poudarkom na porabi in varčnosti sistemov zelenemu gibanju ne morejo uiti niti superračunalniki, kjer je prav tako izredno močan IBM. Na lestvici Green500, ki računalnike s seznama TOP500 razvrsti glede na zmogljivost na Watt, je izmed prvih 20 sistemov kar 18 IBMovih. Na prvem mestu je superračunalnik, sestavljen iz BladeCentrov in nastanjen na Interdisciplinarnem Centru za Matematiko in Računsko Modeliranje Univerze v Varšavi. Le ta je s 536 Mflops/W kar 20 % bolj učinkovit od trenutno najhitrejšega sistema, IBMovega RoadRunnerja iz laboratorija v Los Alamosu, ki je s 444 Mflops/W kar četrti na lestvici.

Pri IBMu pravijo, da se zavedajo, da je iz dneva v dan bolj pomembna energetska učinkovitost zmogljivih računalnikov ter da surova...

The Register - Pol leta je naokoli, odkar smo zadnjikrat naredili pregled najhitrejših superračunalnikov na našem planetu, tako da je čas za novega. Včeraj se je v Hamburgu začela konferenca ISC (International Supercomputing Conference), kjer so med drugim predstavili tudi 33. verzijo seznama prvih 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu.

Na prvem mestu ni prišlo do spremembe, saj še vedno vodi IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW. Do spremembe pa je prišlo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel Jugene, ki so ga za nemški Forschungszentrum...

Heise - Evropa bo dobila svoj prvi superračunalnik, kateremu se bo zmogljivost merila v petaflopsih. Gre za IBM-ov BlueGene/P, ki ga je kupil nemški raziskovalni center Jülich v Stuttgartu za neznano vsoto, nekaj pa bosta zraven primaknila tudi nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (Bundesministerium für Bildung und Forschung) ter deželno ministrstvo za inovacije v Severnem Porenju-Vestfaliji. Zanimivo je, da bo to prvi vodno hlajeni računalnik iz serije BlueGene/P, s čimer bodo zmanjšali potrebo po uporabi klimatskih naprav. Sistem bo sicer poganjalo 73.728 procesorjev PowerPC s 294.912 jedri (štiri na procesor torej) in 144 TB pomnilnika, za kar bo potrebno zagotoviti 2,2 MW električne energije.

Slashdot - Starajoče jedrsko orožje je velik problem, če znanstveniki ne smejo izvajati jedrskih poskusov z dejanskim jedrskim orožjem, zato se zadnje čase nadvse radi zatekajo na pomoč k superračunalnikom, ki izvajajo različne simulacije obnašanja starajočega jedrskega orožja in tako odstranijo potrebo po uničevanju tropskih paradižev v Pacifiku.

Da bi si olajšali izvedbo simulacij, se bodo znanstveniki iz Lawrence Livermore National Laboratory leta 2012 lahko zatekli po pomoč k superračunalniku z računsko hitrostjo tudi do 20 petaflopsov, kar bo velikostni red več kot ima hitrost superračunalnik, ki ga trenutno uporabljajo (1,105 petaflopsov). Cena ni znana, bi pa naj imel več kot 1,6 milijona jeder in 1,6 petabajta pomnilnika - kljub temu pa bo 17-krat bolj energetsko učinkovit kot njegov predhodnik BlueGene/L in kar 160-krat bolj učinkovit kot ASC Purple.

Poleg starih jedrskih konic bo Sekvoja, kot je nov superračunalnik imenovan, deležen slave tudi za astronomske in energetske...

AMD - Na CES-u je AMD razkril, da namerava izdelati superračunalnik, ki bo sestavljen iz več kot tisoč Radeonov HD 4870, ki jih bodo usmerjali AMD-jevi Phenomi II na 790 matičnih ploščah. Po načrtih naj bi ta zmogel več kot petaflop računske moči, ki bo na voljo vsakomur, od igralcev iger do izdelovalcev 3D-animacij. AMD pravi, da je njihov cilj omogočiti poganjanje videoiger in drugih grafično zahtevnih aplikacij s pomočjo internetnega oblaka na vsaki prenosni napravi, ki ima internetni brskalnik. Fusion Render Cloud, kot se superračunalnik imenuje, bo opravil vso težaško delo, uporabnikova napravica pa bo morala zgolj predvajati rezultat, kar bo blagodejno vplivalo tudi na avtonomijo baterij. V projektu, ki bo dokončan pred drugo polovico letošnjega leta, sodelujejo mnogi znani partnerji, med drugimi EA, HP in Dell.

TG Daily - Mednarodna lestvica prvih 500 najzmogljivejših superračunalnikov za november 2008, ki je bila v celoti objavljena danes, kaže, da trenutno le dva presegata magično mejo enega petaflopsa. Junija je bil tak sicer le eden. Tokrat že drugič zapored lestvica kaže tudi porabo energije, tako da lahko ocenimo, kateri superračunalnik je najvarčnejši.

Prvo mesto zaseda IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW.

Zanimiva je tudi statistika, saj je med sistemi na seznamu tri četrtine Intelovih, preostali pa so enakomerno porazdeljeni med IBM in AMD. Povezave med podenotami so prek gigabitnega etherneta v 56 odstotkih , 28 odstotkov pa jih uporablja Infiniband, od tega vseh prvih 50 sistemov. Geografsko so na prvem mestu ZDA (58,2 %), sledita Evropa (30,2 %) in Azija (9,4 %). Najzmogljivejši...

Beyond 3D - Da GPU-ji pridobivajo na momentu tudi v neigričarskih vodah, je NVIDIA dala jasno vedeti že pred časom s svojo CUDA iniciativo in namenskimi HPC (High Performance Computing) rešitvami pod blagovno znamko Tesla. Tokrat pa je v središču pozornosti superračunalnik, ki sta ga naročili francoski agenciji GENCI (Grand Equipement National de Calcul Intensif) in CEA (Commissariat à l'Energie Atomique) pri podjetju Bull in bo dostavljen v začetku leta 2009. Pri računalniku s skupno zmogljivostjo okrog 300Tflops pa je zanimivo to, da gre za prvi superračunalnik, v katerem bodo vidnejšo vlogo igrali tudi GPU-ji. Poleg 1068 Intelovih Nehalem/Bloomfield štirijedernih procesorjev, ki bodo skupno zagotavljali okrog 103Tflopov računskih zmogljivosti, se bo v stroju nahajalo tudi 48 GPU vozlišč in skupno zmogljivostjo okrog 195Tflopov. GPU vozlišča bodo sestavljena iz Tesla 1U rackov, po vsej verjetnosti, z štirimi prihajajočimi GT200 GPU-ji (skupaj torej "le" 192 grafičnih procesorjev). Več v...

Daily Tech - Čeprav ne gre za blazno noviteto (vodno hlajeni so bili že superračunalniki Cray), je to vseeno pomembna sprememba v tem delu računalniškega sveta. Problem je namreč v hlajenju strežniških prostorov, saj klimatske naprave prispevajo levji delež k računu za elektriko.

Novi Power 575 superačunalnik, poimenovan tudi Hydro-Cluster, poleg precej manjšega računa za elektriko (na račun klima naprav, saj bo potrebnih kar 80% manj hladilnih zmogljivosti, s tem pa se bo potrebna energija za hlajenje sistema zmanjšala za 40%) prinaša tudi višje zmogljivosti. En rack s 14 2U pladnji namreč vsebuje kar 448 Power6 pri 4,7 GHz tiktakajočih procesorjev, 32 na pladenj, družbo pa jim dela 3,5 terabajtov pomnilnika (seveda na enem pladnju). S 600 Gflopsi na pladenj pa je nov superračunalnik,...

Monitor - Turboinštitut, slovenski inštitut za hidroenergijo bo postal lastnik novega superračunalnika, ki se bo s svojimi zmogljivostmi uvrščal med 250 najhitrejših superračunalnikov na svetu in se zavihtel na prvo mesto v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Nakup novega superračunalnika, ki ga je Turboinštitut opravil pri IBM Slovenija, tako predstavlja velikanski napredek za inštitut saj med njihove primarne dejavnosti sodijo najrazličnejše simulacije toka (pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, obtekanju ladij in letal, podzemnih voda, ožilja, itd.), ki za svoje kakovostne in hitre rezultate potrebujejo superračunalnik.

Adria, kot bo superračunalnik poimenovan, bo imel 2048 jeder (256 strežnikov z dvema štirijedrnima procesorjema) in se bo v končni konfiguraciji ponašal s 4,1 TB delovnega pomnilnika - že za shranjevanje izračunov bo potreboval dodaten strežnik kapacitete 10 TB - bo za 50-krat povečal računske zmogljivosti Turboinštituta in tako zmanjšal čas potreben za...

Daily Tech - Kot smo poročali že lansko jesen, bo Los Alamos National Laboratory v New Mexicu v začetku leta 2008 sprejel v svoje prostore superračunalnik z imenom RoadRunner, ki ga trenutno načrtujejo pri IBMu. Novi rekorder in naslednik trenutno vodilnega Blue Gene-a bo opremljen s 32 tisoč procesorji (polovica Opteronov, polovica Cell-ov), njegova računska moč bo približno en petaflop (trilijon operacij na sekundo), zavzemal pa bo dobrih 1100 kvadratnih metrov prostora.

Pojavile so se nove informacije o prihajajočem IBM-ovem monstrumu, tako da lahko zainteresirani kopico podrobnosti o Cestnem dirkaču najdete v izvorni novici na Daily Tech-u.

Tech Report - AMD je presenetil z novimi modeli Opteronov z nižjo porabo. Gre za seriji HE iz družine x40 s porabo 55 W in x46 EE s porabo samo 30 W.

Sodeč po AMD-jevi razpredelnici bodo cene za nove čipe zelo zasoljene. A treba je upoštevati, da so prvenstveno namenjeni posebnim potrebam, kot so računalniki na kartici (blade), verjetno pa bo kakšen zašel tudi v prenosnike višjega razreda. V izvedenki 1xx tako staneta $733, v 2xx $851 in v 8xx $1.514, toliko kot najhitrejši "navadni" modeli torej.

Upajmo, da bomo lahko "navadni" uporabniki iz tega iztržili vsaj padec cen "navadnih" Opteronov.

BBC - Cray superračunalniki so res občudovanja vredni "stvori", ki jih uporabljajo za razne kompleksne izračune v fiziki, pri izračunavanju vremenske napovedi in podobnih stvareh. Da so Crayi res izjemni superračunalniki, pričajo tudi razna priznanja; pred kratkim so bralci revije Scientific Computing & Instrumentation računalniku Cray SV1, ki je eden izmed najbolj zmogljivih superračunalnikov na svetu sploh, podelili naziv "Najboljši superračunalnik leta 2001". Kako je prišlo do te odločitve, si lahko preberete tukaj, poleg tega pa boste na isti strani našli tudi nekaj o nastanku prvega Cray računalnika. No, da pa ne boste mislili, da so Crayi kakšne majhne gajbice, vem za predstavo prilagajam sliko "Superračunalnika leta 2001".

The inquirer - Ostarelo vodilo ISA je končno šlo v zaslužen pokoj. Ostala so samo AGP, PCI ter CNR in AMR vodila (slednja dva sta za razvoj računalništva manj pomembna). AGP vodilo je namenjeno samo grafičnim karticam, edino splošno vodilo pa je vodilo PCI, ki pa je že kar dolgo časa v uporabi. Čeprav PCI zaenkrat popolnoma zadovolji potrebe povprečnega računalničarja, računalniška podjetja ne spijo na lovorikah. Že dalj čase se namreč razvija vodilo Infiniband, ki naj bi nadomestilo sedanja vodila. Infiniband se je rodil iz vojne med dvema standardoma - Intelovim NGIO, ter IBM-ovim in Compaq-ovim (poleg teh dveh podjetij so sodelovala še druga) Future IO, deloval pa naj bi z začetno hitrostjo 2.5 Gbit/s (govori se tudi o tem, da naj bi Infiniband zmogel hitrosti do 10 Gbit/s). Kljub temu, da bo Infiniband predstavljal resno konkurenco PCI-ju, slednji še ne bo tako kmalu šel na odpad tehnologije. Prve primerke Infiniband vodila naj bi videli nekje v naslednjem letu, kako pa bo stvar izgledala, pa...