ComputerWorld - Hewlett-Packard je objavil, da so dosegli napredek pri razvoju memristorjev, ki so bili še pred leti znanstvena fantastika, sedaj pa postajajo resničnost. Kot pravijo, so uspeli raziskati in popisati kemijo in strukturo memristorja in sprememb v njem med delovanjem. Že prej so uspeli izdelati delujoče primerke, a niso točno vedeli, kaj se dogaja pod pokrovom. Z novim znanjem bodo lahko izboljšali lastnosti in zmogljivosti prihajajočih memristorjev.

HP ocenjuje, da bodo memristorji pripravljeni na komercialno rabo v letu 2013. Iz njih bo moč izdelati pomnilnik ReRAM, ki za razliko od DRAM-a ob...

Ars Technica - Naš genom je prepleten z nešteto kopijami sorazmerno kratkih genskih zaporedij, ki se imenujejo transpozoni. Gre za dele DNK, ki imajo sposobnost premikanja z enega na drugi konec genoma in so za razliko od insercijskih zaporedij dovolj veliki, da imajo običajno poleg zapisa za transpozazo (encim, ki omogoča premikanje po genomu oziroma transpozicijo) še zapis za nek reporterski gen (na primer kak gen laktoznega operona).

Transpozonov v DNK večine živih bitij mrgoli. V koruzi, kjer jih je Barbara McClintock leta 1948 odkrila in za to leta 1983 prejela Nobelovo nagrado, predstavljajo več kot polovico genoma. Tudi v človeku jih je znaten delež, saj se na primer zgolj zaporedje ALU, ki obsega slabih 300 baznih parov, pojavi tudi do milijonkrat. Čeprav so sila uporabni...

Telegraph News - Dlakavi mamut (Mammuthus primigenius) je vrsta mamuta, ki se je pojavil okoli 150.000 let pred našim štetjem in domala izumrl pred 10.000 leti ob koncu pleistocena. Od zadnjega naravnega habitata (živel je še na odmaknjenem Wrangelovem otoku) se je poslovil pred 3.700 leti in od takrat vrsta velja za izumrlo. To se utegne v prihodnjih letih spremeniti, saj japonski znanstvenik po vzoru Jurskega parka želi mamuta oživiti.

V 90. letih preteklega stoletja so v sibirskem permafrostu našli nekaj zamrznjenih kože in mišic, iz katerih so želeli izolirati DNK mamuta. Celice so bile zaradi mraza preveč poškodovane, da bi jim s takratno tehnologijo in znanjem uspelo.

Japonski znanstvenik Teruhiko Wakajama je leta 2008 razvil tehniko, ki je...

New Scientist - Od iznajdbe vrstičnega tunelskega mikroskopa pred dobrimi dvajsetimi leti lahko vidimo ali vsaj otipamo posamezne atome. Prve posnetke smo sicer dobili že v 70. letih s transmisijsko elektronsko mikroskopijo, nove metode pa te slike še izboljšujejo. Paradoksalno pa večjih struktur, kot so denimo molekule, doslej ni bilo moč videti s takšno ločljivostjo. Problem tiči v nestabilnosti molekul, ki ne zdržijo takšnih sil kot atomi in se prehitro razletijo ob bombardiranju z elektroni.

Problema so se uspešno lotili na IBM Zürich, kjer so si pomagali z modifikacijo tehnike AFM (mikroskop na atomsko...

Ars Technica - DNK identifikacija storilcev kaznivih dejanj velja za eno najbolj zanesljivih preiskovalnih metod, a kot kaže temu morda kmalu ne bo več tako. Kot namreč poročajo na Ars Technici, so raziskovalci Dan Frumkin, Adam Wasserstrom, Ariane Davidson in Arnon Grafit pokazali, da je mogoče ponarejati DNK dokaze - in to celo če DNK vzorca žrtvi ponarejanja sploh ne odvzamejo.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da je mogoče z relativno standardnimi postopki centrifugiranja iz vzorca krvi ali sline odstraniti DNK pravega storilca. Tak vzorec krvi ali sline nato izgleda kot veljaven biološki vzorec, vendar pa ne vsebuje nobene originalne DNK.

Nato pa so raziskovalci s pomočjo tehnik molekularnega kloniranja uspeli sestaviti umetno DNK s poljubnim genetskim profilom. Tako sestavljeno umetno DNK so nato pomešali z očiščenim biološkim vzorcem in vse skupaj poslali v analizo laboratoriju za forenzične DNK preiskave, ki je kot storilca namišljenega kaznivega dejanja identificiral - žrtev...

Slo-Tech - Eno ključnih vprašanj evolucije je, kako so se lahko najbolj preproste kisline in molekule začele samoreplicirati in zanetiti večni ogenj evolucije, ki od takrat naprej ni uspel ugasniti. Sedaj pa so znanstveniki tudi v svojih laboratorijih uspeli ustvari RNK-encime, ki so se sposobni samoreplicirati.

Danes je pri razvitih organizmih DNK (deoksiribonukleinska kislina) odgovorna za prenos genetskega zapisa, RNK (ribonukleinska kislina) pa je odvisna od DNK, da uspešno izvaja svojo vlogo izgradnje proteinov. Vendar ena od pomembnih teorij o izvoru življenja pravi, da ker lahko RNK deluje tako kot gen in encim, je RNK bila prisotna na svetu pred DNK in je tako služila kot predhodnica molekule življenja.

Vendar pa je proces kopiranja molekule, najbolj osnoven korak za življenje, hkrati tudi izredno kompleksen in vključuje številne proteine in druge celične komponente. Dolga leta so se znanstveniki ubadali z vprašanjem, ali je možno RNK kopirati tudi na kakšen lažji in preprostejši...

Slashdot - Sinteza DNK že sama po sebi ni preprost proces, da pa bi DNK uspeli izdelati iz skoraj popolnoma sintetičnih snovi, je bilo do danes nepredstavljivo - a so japonski znanstveniki uspeli premagati tudi to oviro in iz sintetičnih snovi ustvariti zelo stabilno, desnosučno strukturo, ki obeta nove napredke na področju genskih terapij, razvoja na DNK računalnikov in še nešteto drugih futurističnih konceptov.



Stvaritev...

Slo-Tech - Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) je 16. avgusta na Partnerstvo za razvoj* naslovila pobudo po obravnavi vprašanja glede zakonske ureditve odvzema krvi z namenom DNK vzorčenja vseh državljanov Slovenije.

Po mnenju SNS je razvoj tehnike in znanosti na področju analize človekove DNK prinesel večje možnosti za zdravljenje nekaterih bolezni, za razvoj biotehnologije ter za preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj (DNK kot posameznikov "prstni odtis"). V stranki zato ustanovitev nacionalne zbirke DNK vzorcev označujejo kot nujno.

V predlogu, poslanem na Partnerstvo za razvoj navajajo, da je "uporabnost podatkov, ki nam jih Nacionalna zbirka vzorcev DNA nudi, nedvomno bistveno večja od možnosti zlorabe podatkov in kršenja zasebnosti in pravic posameznika."; Ob tem primeroma navajajo nacionalno zbirko DNK vzorcev, ki jo je vzpostavila Velika Britanija, zbirko DNK vzorcev, ki jo je pripravila Estonija ter zbirko CODIS, ki jo v forenzične namene uporablja ameriški...

New Scientist - Ste kdaj pomislili, da bi v svoj avto namesto bencina natočili glukozo? Japonski znanstveniki so ustvarili motor, ki ga dejansko poganja glukoza. Bolje rečeno, namenjena je za hrano bakteriji Mycoplasma mobile, ki poganja omenjeni motor. Opazili so, da mikrometer velika bakterija prepleza vsakršen zid. To so izkoristili in naredili neskončni ukrivljeni zid. Naredili so kolo, kakršnega uporabljajo hrčki.



Seveda kolo ni enake velikosti kot hrčkovo, ampak ima le 20 mikrometrov premera in obliko propelerja. Da so s svojim premikanjem bakterije zavrtele propeler, so morali kemijsko modificirati njihovo površino. Kaj so s tem dosegli? Bakterije so postale lepljive in tako so s svojim...

New Scientist -

Če ste gledali leta 1983 posnet film War Games, se gotovo spomnite tedanjega računalnika, ki je bil narejen tako, da je vedno zmagal, vse dokler ni igral v igri križci-krožci neodločeno sam seboj. Kot vse kaže, se nam absolutno nepremagljivi računalniki obetajo v ne tako daljni prihodnosti.

Milan Stojanovic z newyorške Columbia University in Darko Stefanovic z University of New Mexico iz Albuquerqueja sta razvila prvi DNK računalniki, ki igra igre. Poimenovala sta ga MAYA, sposoben pa je igrati križce-krožce. MAYA vsebuje devet kvadrnih polj, ki skupaj merijo manj kot kvadratni centimeter, za igranje pa imamo na voljo devet različnih DNK, ki z vsakim poljem reagirajo različno, prav tako reagirajo različno tudi njihove...

The inquirer - Če spremljate naš oddelek Znanost in Tehnologija, ste verjetno že videli podobne napovedi naših uporabnikov. Namreč to, da nanotehnologija vse bolj prodira v računalništvo ter se počasi zabrisujejo meje med biokemijo, elektroniko in računalništvom.

Tako sem na Inquirerju zasledil, da Sonyjev razvojni oddelek skupaj z inštitutom Maxa Plancka razvija e-nos, ki bo deloval na osnovi nanodelcev; delujoči primeri recimo prepoznavajo različne vrste kave in bi lahko bili zanimivi v industriji.

Kar je mogoče še pomembnejše za naše področje, je uporaba relativno preproste molekule, kot je DNK, za pomnilniške namene. Vanjo ali pa v proteine naj bi vgradili do 5 nm velike polprevodnike in s tem dobili pomnilniški čip. Za razliko od e-nosu je slednji projekt še vedno bolj kot ne v zraku, saj mu do uporabe, ki bo sicer nujna, napovedujejo še celo desetletje. Več tukaj.

CNN - Dvakrat trša kot titan, ne rjavi, hkrati pa jo lahko ulivamo kot plastiko. Znanstvena fantastika? Niti ne. Postopek izdelave take kovine je znan že precej časa - normalna kovina ob ohlajanju tvori kristalne strukture, če pa nekatere zlitine ne ohlajamo počasi, ampak hitro, se ne tvorijo kristalne strukture, temveč ostane struktura podobna vodi ali plinu. Do sedaj ni bilo mogoče izdelovati večje količine takega materiala - da so lahko kovino dosti hitro ohladili, so laho izdelovali le tanke trakove. Sedaj pa nič več - kot si lahko preberemo v tej zgodbi, je znanstvenikom uspelo narediti postopek za itdelavo večjih količin. Problem ostaja cena - 20 do 30 zelencev za kilogram, drugače pa se zadevo lahko uporablja na veliko področjih - na primer pri palicah za golf, kijih za baseball, itd.

Ostaja pa seveda en problem - nihče ne bi rad videl, da bi se tak kos kovine naenkrat začel sprehajati okoli v stilu Terminatorja 2 [:D]....

PhysicsWeb - Zanimiv naslov, kajne? Bistvo novice je, da so znanstveniki prvič v zgodovini uporabili DNK računalnik, da je našel pravilen odgovor iz milijona možnih...kakorkoli že, tukaj si lahko preberete več o tem. Bo namesto koščka silicija v naših megaohišjih tiktakala DNK? Pravijo, da ja.