Guardian - Britanski Barclays za svoje komitente pripravlja nov način preverjanja istovetnosti pri uporabi e-bančništva. Medtem ko doslej večina bank uporablja certifikate, kalkulatorje enkratnih kod za vstop, pošiljanje kode na mobilne telefone ali sezname PIN-kod, želi Barclays postopek poenostaviti z biometrijo. Odčitavali bodo vzorec prepleta ven pod blazinicami na uporabnikovem prstu.

V sodelovanju s Hitachijem so razvili napravo VeinID, ki je v velikosti žogice za tenis in jo uporabnik postavi na mizo. Enota vstavljen prst presvetli s svetlobo...

TechWeek Europe - Raziskovalci s Fraunhoferjevega inštituta za uporabno fiziko trdega stanja (FIAF) in Inštituta za tehnologijo v Karlsruheju (KIT) so dosegli rekord v brezžični hitrosti prenosa podatkov. Na razdalji enega kilometra so v frekvenčnem pasu 240 GHz dosegli hitrost prenosa podatkov 40 Gb/s, kar je primerljivo z optiko. Nemčija je namreč pri razvoju in polaganju optičnih povezav v precejšnjem zaostanku v primerjavi z evropskim povprečjem, zato si ogledujejo alternativne možnosti za širokopasovno pokritje ruralnih območij. Ena izmed njih je tudi hiter brezžični internet, katerega razvoj z dvema milijonoma evrov podpira nemško ministrstvo za izobraževanje in znanost, ta dosežek pa je njegov rezultat.

Za visoke hitrosti prenosa...

BBC - Slabo leto po objavi teoretičnega članka v Physical Review Letters, v katerem so raziskovalci z Univerze Yale opisali delovanje teoretičnega antilaserja, so ga tudi v praksi zgradili. Skupina znanstvenikov z Yala je namreč predstavila popolni koherentni absorber (coherent perfect absorber), kakor so antilaser poimenovali.

Antilaser absorbira koherentno svetlobo določene valovne dolžine, medtem ko jo laser oddaja. Raziskovalci so infrardeči žarek iz titan-safirjevega laserja razdelili v dva snopa, ki sta po različnih prepotovanih poteh prispela vsak s svoje strani na mikrometer debele silicijeve rezine.

Ob primerni postavitvi je silicij vsrkal vso svetlobo in prejeto energijo oddal kot svetlobo ali električni tok....

PhysOrg.com - Že 40 let je odkar je znanstvenikom znano kako nadzorovano premikati delčke s pomočjo svetlobe (optična pinceta), a do sedaj so bili premiki možni le na skalah nekaj desetink milimetra, večinoma v kapljevinah. Novo študija, ki je bila objavljena v Physical Review Letters, pa je pokazala kako je mogoče premikati delčke velikosti 100 mikrometrov do razdalje 1 meter z natančnostjo 10 mikrometrov.

Ko na delček posvetimo s svetlobo, se ta segreje neenakomerno, zato se okoljske molekule od toplejše strani odbijejo hitreje kot od hladnejše, zato se delček premakne stran od svetila (zelo znan primer je svetlobni mlinček).

S pomočjo vrtinčenja snopov svetlobe je raziskovalcem uspelo narediti past s toroidnim presekom, v katero so, kot v cev,...

PhysOrg.com - Sončne celice tanjše kot valovna dolžina svetlobe imajo ogromen energijski potencial.



Študija je pokazala, da so ultra tanke sončne celice veliko sposobnejše za absorbcijo svetlobe kot mnogo dražje debelejše silicijeve. Gre predvsem za drugačno obnašanje svetlobe pri manjših skalah (nanometerskih). S pravimi izračuni debelosti plasti celic in grobosti površine bi tako lahko ujeli kar do desetkrat več svetlobe kot so sploh mislili, da je mogoče. Z nekaj popravki bo takšen koncept pridobivanja sončne energije lahko kmalu zrel za konkretno uporabo, ki si jo bomo ljudje lahko privoščili.

Ključ do uspeha je sposobnost celic, da zadržijo sončno svetlobo čim dlje, kar omogoča iztisnitev karseda velike količine energije iz nje. To...

X-Bit Labs - Profesor Hirojuki Jokojama z Univerze Tohoku je v sodelovanju s Sonyjevim laboratorijem za napredne materiale iznašel modroviolični ultrahiter pulzni polprevodniški laser, ki zmore fokusirati 100 W svetlobe, kar naj bi pomagalo pri izdelavi optičnega medija, ki bo kapaciteto blu-rayjev povečal za faktor 20. Gre za pulzni vir z valovno dolžino 405 nm, ki generira pulze v trajanju 3 ps z močjo 100 W in frekvenco ponovitve 1 GHz. Podobne naprave so v preteklosti že uporabljali, a so bile velike, nepraktične in zapletene za uporabo, skratka povsem neuporabne za masovno uporabo v bralnikih optičnih medijev. Odkritje naj bi imelo kopico uporab, poleg prostornejših zgoščenk omenimo še trorazsežno nanoproizvodnjo anorganskih/organskih materialov. Do uporabnega izdelka je seveda še daleč.

TG Daily - Z laboratorijev na MIT-u poročajo, da so odkrili način za izdelavo cenejših in zmogljivejših sončnih celic, ki ga bodo javnosti predstavili ta teden na vsakoletnem srečanju Materials Research Society v Bostonu. Medtem ko klasične celice uporabljajo debele silicijeve substrate in dosežejo največ 45-odstotni izkoristek, so računalniške simulacije in poskusi na dvomikronskih silicijevih filmih pokazali, da je svetlobo moč ujeti med silicijeve plasti v celicah in s tem izkoristek povečati za polovico na zavidljivih šestdeset odstotkov, ceno pa zaradi mnogo manj porabljenega silicija zelo znižati. Sončni žarek je namreč za izrabo na voljo le kratek čas, njegovo ujetje med plasti in odboji pa ta čas znatno podaljšajo, je glavna zamisel. MIT-ovci sedaj obljubljajo, da bodo izdelki na osnovi njihovega izuma dostopni v treh letih. Izjava za javnost.

Slo-Tech - Tekoče leče, ki so dandanes predvsem teoretični koncept, se znajo v prihodnosti pojaviti v vrsti naprav, pri katerih velike in drage leče niso opcija in se danes ne soočajo več s problemom zajema slike prave velikost/primernega števila megapikslov, pač pa s preprostim dejstvom, da ne glede na število MP, fizika postavlja določene omejitve pri kakovosti optike, ki se nahaja v sodobnih napravah majhnih dimenzij.

Ta problem pa se bo morda rešil z novim načinom za nadzor tekočih leč, ki temeljijo na zvočnih valovih. Trenutno so namreč tekoče leče znanstveniki upravljali tako, da so spreminjali velikost stične ploskve med tekočino in fizično površino, kar je zelo energetsko potratno, zvočni valovi pa ne zahtevajo nikakršnega mehanskega dela (z izjemo "zvočnika", ki bo tvoril valove).

Celoten postopek temelji tem, da dve kapljici postavijo na cilindrično luknjo, nakar z visokimi frekvencami spreminjajo fokus leče tako, da kapljici vibrirata in če sta kapljici v primerni resonanci, je...

Slashdot - Običajne leče, ki jih poznamo iz vsakdanjih naprav kot so CD predvajalniki, imajo precejšnjo šibkost da ne morejo fokusirati svetlobe na območje ki bi bilo manjše od približno polovice valovne dolžine svetlobe. Prav ta omejitev največje možne resolucije, ki se imenuje difracijska meja namreč omejuje količino podatkov, ki jih lahko zapišemo na optične medije. S pomočjo t.i. metamaterialov sicer lahko to mejo obidemo, vendar pa je izdelava metamaterialov zelo draga in zapletena in zaenkrat še ni primerna za masovno uporabo.


Raziskovalci iz Univerze v Michiganu pa so odkrili postopek kako...

Argonne National Laboratory - Superprevodniki so bili v zadnjem desetletju pravi znanstveni hit in so prodrli na veliko področij v industriji. Superprevodnost pa v večjem obsegu sama po sebi, brez ustrezne izolacije, ki prepreči izgube energije in ohranja električni naboj, ni dovolj. Superizolatorji so bili do določene mere zapostavljeni v mrzlici iskanja čim boljših superprevodnikov, kar pa se zna v prihodnjih letih spremeniti. Znanstveniki ameriškega državnega laboratorija Argonne so namreč v sodelovanju z nekaj Evropskimi institucijami uspeli izpeljati zanimiv poskus, ki jih je pripeljal do novega odkritija o superizolatorjih. Spoznanje bo morda spremenilo raziskave na področju fizike zgoščene snovi in položilo temelje za novo generacijo mikroelektornike.
Mednarodna skupina znanstvenikov iz laboratorija Argonne, Nemčije, Rusije in Belgije je pod vodstvom Valerija Vinokura in Tatjane Baturine uspela ustvariti tanek film titanovega nitrida, ki so ga ohladili na temperaturo blizu absolutne ničle. Skozi material...

New Scientist Tech - Raziskovalci Univerze v Michiganu in Univerze v Austinu so raziskovali vpliv video iger na ameriške šoloobvezne otroke med tednom in vikendi. Prišli so do ugotovitve, da otroci namenijo manj časa za izdelavo domačih nalog in branje. Predvsem fantje namenijo zaradi iger manj časa branju, okoli 30 %, dekleta pa zaradi igranja iger namenijo manj časa izdelavi šolskih nalog, okoli 34 %.

Vendar raziskovalci ugotavljajo, da igranje iger ne vpliva na čas namenjen druženju s sovrstniki in svojimi starši. V Teksasu so ugotovili, da 36 % otrok igra igre, od tega predstavljajo fantje največji delež, kar 80 %. Povprečen šoloobvezen predstavnik moškega spola v Teksasu med tednom igra v povprečju 58 minut ter dobro uro in pol med vikendom. Šibkejši spol med tednom uživa v igranju iger 44 minut, med vikendom eno uro in štiri minute. Hope Cummings, raziskovalka na Univerzi v Michiganu, ugotavlja, da so igralci bolj učinkoviti pri pisanju domačih nalog, saj jih napišejo hitreje. Ena od ugotovitev...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...