Slo-Tech - Za vse so bili krivi nemški letalski inženirji, ki so izdelali prehitra vojaška letala. Sistemi protiletalske obrambe jim niso mogli več slediti in strelci so le na slepo tratili dragocene naboje.

V ameriški vojski so pomislili, da problema hitrih letal ne morejo rešiti samo inženirji, ampak potrebujejo tudi pomoč teoretičnih znanstvenikov. Zato so v poseben raziskovalni oddelek povabili znanega matematika Norberta Wienerja in ga prosili, naj jim pomaga razviti matematični model, s katerim bi protiletalsko orožje naučili predvidevati obnašanje sovražnega letala ter sproti prilagajati merilni sistem.

Wiener je vedel, da mora razviti dinamičen model, saj matematičnega merilca ne čaka le izračunavanje krivulje gibanja letala in izstrelka, ampak bo moral upoštevati tudi manevre pilota, ki se bo hotel izogniti protiletalskemu ognju. Uporabil je teorijo signalov in izpopolnil načelo povratne zanke, s katerim je postavil enega izmed matematičnih temeljev za učeči se stroj in umetno...

Slashdot - Univerza Stanford se je zaradi dobrega odziva občinstva odločila razširiti ponudbo predmetov, ki so v celoti skupaj s posnetimi predavanji in nalogami za slušatelje dostopni na spletu. Začela sta Sebastian Thrun in Peter Norvig, ki sta na splet priobčila osnove umetne inteligence (skupina na redditu), sedaj pa sta dostopna še dva druga predmeta.

Gre za strojno učenje, ki ga predava Andrew Ng, in podatkovne baze, ki jih predava Jennifer Widom. Slušatelji - prijavi se lahko dobesedno kdorkoli, umetna inteligenca jih je imela prek 100.000 - bodo spremljali predavanja, ki so za lažje sledenje razkosana v 10-minutne prispevke. Poleg tega bodo dobivali tudi tedenske naloge, ki jih bodo na Stanfordu tudi pregledali in posredovali povratno informacijo. Posamezen predmet naj bi vzel od osem do deset ur časa tedensko, od tega bosta približno dve tretjini odpadli na samostojno delo pri reševanju problemov.

Prijave...

Slashdot - Današnjo bero dobrih novic nadaljujemo z zadnjimi rezultati dela dr. Jure Leskovca, nekdanjega diplomanta FRI in predavatelja na Univerzi v Stanfordu, kjer se ukvarja predvsem z analizo socialnih omrežij in izluščanjem vzorcev vedenja množic oz. celo predvidevanjem bodočega vedenja. Trenutno je zaključil delo na algoritmu, ki na podlagi seznama Facebook prijateljev in njihove medsebojne komunikacije uspešno predvideva, koga bo določena oseba dodala na seznam svojih prijateljev in koga ne. Algoritem zadane v povprečju polovico novododanih prijateljev, vendar je spisan tako, da se sam uči, zato bo v prihodnosti samo še bolj natančen. Leskovec ga misli še razširiti, npr. za odgovor na vprašanje, ali je socialno omrežje že preveliko in zato...

Slashdot - Ta teden je znanstvene kroge precej razburkala novica, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University ugotovili, da razpolovni čas (natančneje, razpadna konstanta) radioaktivnih jeder ni konstanten. To so opazili čisto naključno, ko so na Purdue University iskali generator naključnih števil in v ta namen uporabili Geigerjev števec za merjenje sevanja izotopa cezija 137. Sprva so opažene sezonske fluktuacije...

New Scientist - Sveti gral mnogo raziskovalcev je umetno življenje ali umetna inteligenca, ki bi se sčasoma razvila v superinteligenco in bi znala odgovoriti na vsa vprašanja. Pot do tja je še dolga, a znanstveniki že dolgo časa precej uspešno hodijo po njej. Svoje dosežke bodo predstavili na 12. mednarodni konferenci o sintezi in simulaciji živih sistemov (Alife) v Odenseju na Danskem čez slaba dva tedna, mi pa si poglejmo predogled dosežkov dveh skupin.

Charles Ofria in sodelavci na Michigan State University gojijo tako imenovane avidiane, ki živijo v računalniku. Gre za digitalne mikrobe, ki se...

New York Times - Po raziskavi, ki so jo opravili na eni izmed najbolj znanih ameriških univerz, Stanfordu, so daleč najbolj plonkajoči študenti na smeri računalniške znanosti. Pripisovanje je tukaj daleč najlažje, saj je levji delež tega sposojanje kode v programu, za kar je potrebno le označiti, kopirati in prilepiti kodo v svoj program. Da je to resen problem seveda pokažejo tudi številke, saj je bil z le 7% vseh vpisanih študentov na Stanford, ki obiskujejo program računalniških znanosti, slednji odgovoren za kar 20 do 60% vseh kršitev častne kode, Stanfordovih pravil, sprejetih leta 1921. Pravila pravijo, da študenti ne smejo plagiatizirati, kopirati dela drugih oz. pridobiti zunanje pomoči. Zaradi vseh teh kršitev pravil se je...

ABC News - Googlov rojstni dan je še vedno zavit v tančico skrivnosti. Ker tako ogromno podjetje ne nastane v enem dnevu, so tudi praznovanje rojstnega dne premikali po koledarju. Včasih so praznovali 4. septembra, ko se je Google leta 1998 v Kaliforniji vpisal kot podjetje. Potem je kot rojstni dan nekaj časa veljal 7. september in kasneje 27. september, sedaj pa je na Googlovih straneh uradno zapisano, da je Google na svet privekal septembra. Točen datum pa zavisi od tega, kdaj si zaposleni zaželijo torte. Letos je 27. september, če gre verjeti Googlovemu logu. Nekaj zgodovine o podjetju, ki se je začelo v garaži dveh nadebudnih študentov s Stanforda in danes zaposluje 19.000 ljudi, si lahko preberete na domačih straneh. Vse najboljše!

Neowin - Internet je včeraj praznoval 40 let. Dva računalnika so namreč prav na ta dan na University of California uspešno povezali in poslali nekaj podatkov. Mesec pozneje se je projektu pridružil še Stanford Research Institute, do konca leta pa še UC Santa Barbara in University of Utah, s čimer je bil rojen ARPANET, predhodnik interneta. Temu navkljub obstaja še kopica drugih datumov, ki so prav tako posebnega pomena in bi zlahka obeleževali kakšne obletnice:

• 29. oktobra 1969 so poslali prvi paket podatkov med dvema oddaljenima računalnikoma prek ARPANET-a - z UCLA na Stanford.
• 1. januarja 1983 so morali vsi udeleženci...

engadget - Ameriški Stanford po novem ponuja tečaje razvoja aplikacij za iPhone. Posebnost je, da so predavanja na voljo brezplačno komurkoli preko Stanfordovega iTunes kanala. Če se želite učiti programiranja za iPhone pa boste potrebovali nekaj predznanja o objektnem programiranju, dostop do Maca z Intelovim procesorjem ter poznavanje programskega jezika C. Prvega izmed predavanj, ki je že na voljo za ogled vodita dva izmed Applovih programerjev, kmalu pa bo sledilo še več predavanj, ki jih bodo vodili različni Applovi strokovnjaki. Če imate potrebno znanje in opremo, ter želite razvijati aplikacije za iPhone pa le brž odklikajte na spletno stran po prvo lekcijo.

Slashdot - Razvijalci iz Rensselaer-jevega politehničnega inštituta so v svet Second Life-a poslali Eddie-ja, umetno-inteligenčnega avatarja ki bi se naj obnašal kot štiriletni otrok in pokazal štiriletniku primerne sposobnosti prepričanj, sklepanj in obnašanje skladno z teorijo uma. To pomeni da naj bi bil sposoben razumeti, predvidevati in se odzivati na reakcije ne samo drugih UI agentov, pač pa tudi ljudi s katerimi bo morda nekega dne komuniciral tudi v realnejših okoljih.



Ko bo Eddie oktobra 2008 podvržen omejenemu Turingovemu testu se bo za svoje delovanje zanašal na program Rascals (Rensselaer Advanced Synthetic Architecture for Living Systems), katerega jedro je osnovano na teoremskem dokaznem pogonu, ki vsako dejanje prevede na oz. dokaže s teoremom po ocenitvi...

Slo-Tech - V Kiberpipi ta teden organiziramo dodatno predavanje z naslovom Cyc ali kako zakodirati zdravo pamet?, ki ga bo imel Michael Witbrock, podpredsednik razvoja v CyCorp.

Med najbolj razvpitimi sistemi v umetni inteligenci je sistem Cyc. Ideja Cyc-a izhaja iz začetka osemdesetih let, ko je bil cilj skupine znanstvenikov iz univerze v Stanfordu, da bi naredili bazo znanja, ki bi vsebovala večino znanja s katerim operiramo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu tega bi bil pa mehanizem za sklepanje, ki bi omogočal uporabo zakodiranega znanja za izpeljavo novih sklepov.

Za slovensko sceno je še posebej zanimivo, da je Cycorp nedavno odprl podružnico v Ljubljani, ki bo...

New Scientist - Na New Scientist so objavili članek o umetni inteligenci. Poleg zgodovinskega pregleda in težav s katerimi se razvijalci srečujejo, so izpostavili dva izvirna pristopa k ultimativnemu problemu vsespološne UP.

Prvi je Cyc. Njihova rešitev je takorekoč očitna. Če sestavimo dovolj veliko in predvsem dobro povezano bazo splošnega znanja, se bo lahko UP posluževala prorajajočih informacij, nastalih zaradi konteksta v katerem je bila dana izjava podana. Še več, s kopičenjem znanja se bo večala hitrost samoizboljševnja, ali drugače povedano, Cyc bo vse pogosteje naredil (logično) pravilen sklep.
Vsako novo spoznanje (bodisi čisto novo informacijo, bodisi novo povezavo med obstoječimi) se seveda vestno hrani, zato razivjalci polagajo velike upe v internetno populacijo, ki bi naj učila (tu lahko ločimo dva načina, vnašanje novih znanj in vrednotenje njegovih sklepov) Cyca. V zameno za to bo baza izgrajenih znanj na voljo vsakomur, tako se lahko nadejamo poplave Cyc derivatov, podobno...

Slashdot - V računalništvu srečujemo tudi besedo "umetna inteligenca", ki jo največkrat srečamo v raznih igrah. Ko igramo npr. Unreal Tournament, ki naj bi bila ena izmed streljačin z najboljšo umetno inteligenco smo vsi paf, ko vidimo, kako nas kup pikslov sesuje kot za šalo. Vendar to, kar mi imenujemo umetna inteligenca je še vedno svetlobna leta daleč od prave inteligence. Ti piksli v UT, ki predstavljajo pametne nasprotnike, so še vedno liki, ki ne znajo misliti, ampak se gibljejo po vnaprej določenih poteh in izvršujejo ukaze, ki so jim jih zapovedali programerji. Sicer nisem izvedenec za UI, ampak vsaj po mojem mnenju se neka stvar smatra za inteligentno, ko se zaveda samega sebe. O umetni inteligenci si lahko preberete tudi zanimiv članek, ki ga boste našli tukaj. V njem obravnavajo projekt Cyc, ki naj bi kazal zametke inteligence, vendar so ti še vedno precej na nivoju prej omenjenih "pikslov" v UT, saj je Cyc ena velika baza podatkov, ki vsebuje ogromno pojmov in še več definicij...