Heise - Veliki hadronski trkalnik (LHC) resda še ni dal dokončnega odgovora o usodi Higgsovega bozona in je nenehno tarča kritik, a znanstveniki so z njegovim letošnjim izplenom zadovoljni. Za letos zastavljen cilj so namreč izpolnili.

Dosegli so načrtovano luminoznost protonskega curka 10³² cm^-2 s^-1, kar je pomembno pri iskanju izmuzljivega bozona. Luminoznost je pomembna količina, ki se izračuna kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Podatki iz eksperimenta ATLAS pričajo o 1,4 . 10³² cm^-2 s^-1, kar je dvakrat manj od tiste v Tevatronu. A sčasoma naj bi LHC zmogel še dva velikostna razreda večjo luminoznost.

Kaj dosti več od LHC-ja letos ne bomo dobili, saj bodo vanj...

Google - Na Mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu je Google predstavil novo orodje, ki omogoča spremljanje krčenja gozdov na planetu. Za zdaj je še v razvojni fazi, a bo kmalu prosto dostopno zainteresiranim znanstvenikom, raziskovalcem in tudi vladam. Kot pravijo, je budno spremljanje deforestacije nujno, saj so gozdovi pomemben ekosistem, poleg tega pa imajo drevesa v sebi nakopičenega ogromno ogljika, ki se pri sežigu sprosti v obliki ogljikovega dioksida (ali je to dejansko slabo, je predmet neštevno mnogo žgočih debat).

Težava je, da se sečnja dogaja v odročnih predelih in v zaostalih državah, ki nimajo potrebne opreme za satelitsko spremljanje svojega ozemlja. Tudi tiste, ki to imajo, morajo nujno uporabljati poenoteno tehniko opazovanja, da ne bi...

CNet - Po zagonu velikega hadronskega trkalnika je v soj žarometov spet priletel CERN, fiziki in črne luknje, zato je na spletu spet več debat o njih. Na CNet so opravili zanimiv intervju z doktorjem Paulom Jacksonom s stanfordske univerze, ki trenutno živi in dela v CERN-u za eksperiment Atlas.

Poleg klasičnih vprašanj za fizikalno nepodkovano občinstvo, kot so ta o črnih luknjah, ki jih bojda proizvaja CERN in nas utegnejo požreti, o potovanju skozi čas, avtor nekaj časa posveti tudi nekoliko manj klišejskim. Na primer kaj bi se zgodilo s človekom, ki bi se postavil na pot curka protonov (to se je v Sovjetski zvezi že zgodilo), katere igre igrajo in, za nas najbolj zanimivo, katere...

Slashdot - Fermilab je včeraj še nekoliko skrčil habitat, kjer bi utegnil tičati izmuzljivi Higgsov bozon. Na podlagi prejšnjih eksperimentov so v Fermilabu ocenili, da mora njegova masa ležati v intervalu 114 and 185 GeV/c². Združeni izsledki iz preizkusov CDF in DZero v Tevatronu pa sedaj kažejo, da s 95-odstotno gotovostjo Higgsov bozon ne more imeti mase med 160 in 170 GeV/c². Z 90-odstotnim intervalom zaupanja pa njegova masa ne leži med 157 in 185 GeV/c². Prav iskanju tega misterioznega delca je namenjen tudi CERN-ov LHC, ki pa je trenutno v popravilu, tako da bomo morali, če ga Američani ne bodo odkrili prej, počakati še vsaj do konca leta, ko bodo v Ženevi zagnali svoj trkalnik. Če pa Higgsovega bozona ne bomo odkrili, se bo potrebno ozreti za novimi teorijami, ki bodo pojasnile maso nekaterih elementarnih delcev.

BBC - Veliki hadronski trkalnik v Ženevi, s katerim si prizadevajo razvozlati prve trenutke po velikem poku in dokazati, ali Higgsov bozon dejansko obstaja, se kar ne more znebiti porodnih krčev. Poskusne protone so prvikrati poslali po obodu 10. septembra 2008, že 19. septembra pa so morali prenehati z obratovanjem, ker se je zaradi napake v električni napeljavi razlilo šest ton tekočega helija, ki...

Slo-Tech - Včeraj so v CERN-u končno zagnali veliki hadronski trkalnik (large hadron collider). Morda bomo končno res izvedeli, kaj se je zgodilo trenutek po velikem poku.

24ur
Obvestilo za javnost
Če pa si tudi sami želite prispevati k temu odkrivanju, kliknite na:

http://lhcathome.cern.ch/athome/history...

New Scientist Tech - New Scientist navaja da so v ženevskem CERN-u, rojstnemu kraju interneta, vklopili največji superprevodni magnet. Magnet so ohlajali na -269°C šest tednov, prav tako so tudi tok višali v stopnjah do 21000 amperov.



Nova pridobitev švicarskega laboratorija je del LHC-ja (Large Hadron Collider), ki bo začel z naslednjim letom obratovati. LHC bo med drugim analiziral trke med protoni. Veliko pričakovanje je morebitna potrditev hipotetičnega Higgsovega bozona. Higgsov bozon izhaja iz kvantizacije Higgsovega polja, ki delcem podeli maso, a je še eksperimentalno nepotrjen. Da so na dobri poti potrjuje zaznava mionov med testnim delovanjem Atlas detektorja.

Slashdot - Znanstveniki v grenoblskem CNRS (Centre National de la Recherché Scientifique) so uspeli doseči superprevodnost v siliciju, poroča Slashdot. Superprevodnost je pojav, da snov pri ohladitvi pod kritično temperaturo izgubi klasično ohmsko upornost, tako da začne tok v sklenjeni zanki teči neomejeno in brez izgub. Ta efekt srečujemo pri mnogih kovinah (a ne pri zlatu in večini feromagnetov) pri nizkih temperaturih (pod 20 K) in pri nekaterih drugih spojinah, ki imajo kritično temperaturo nad vreliščem tekočega dušika.

V CNRS so za pripravo superprevodnega silicija uporabili mnogo višjo stopnjo dopiranja, kot to počnemo za izdelavo polprevodniških elementov....

New Scientist - Mini poslovna reaktivna letala so uspešnica na tržišču. Proizvajalcem se je pridružila celo Honda. Konzorcij SAI - Supersonic Aerospace International, se je zato odločil narediti nov korak. Lockheed Martinu so naročili, da razvije QSST - Quiet Supersonic Transport, po domače "mini Cooncorda".



Letalo naj bi bilo dolgo 40m in naj bi ponujalo prostora za 12 petičnih potnikov. Potovali bi pri hitrosti 1,6 macha, približno 2000 km/h. Preboj zvočnega zidu naj bi se zgodil skoraj 7x tišje (20 decibelov). S tem žal ni zagotovljeno, da bi bilo nadzvočno potovanje dovoljeno tudi nad naseljenimi področji. Vseeno upajo na 300 naročnikov, in začetek prodaje leta 2013.

Tu je še Aerion Corporation, ki še zbira denar za svoj SBJ - Supersonic Buisness Jet. Njihovo letalo naj bi sprejelo 8 do 12 potnikov in bilo enako hitro kot QSST.



To naj bi dosegli na drugačen način. Uporabili naj bi normalne reaktivne motorje in iskali rešitev v obliki trupa letala, kril, vhodih...

New Scientist - Sedaj pa še novica s področja drugega dela našega imena (tech torej). Samo 19 vodikovih atomov je zadosti, da shrani 1024 bitov, poročajo na New Scientist. Zadeva je zaenkrat še eksperimentalna, vendar to pomeni, da se očitno dá v toliko snovi, kot je človek s prostim očesom niti ne vidi, shraniti vse informacije ter podatke (10¹⁸ bitov), ki jih poseduje človeštvo. Klik!