Slo-Tech - Če si dovolimo na svet pogledati z izrazito antropocentričnimi očmi - kakor da bi mogli s kakšnimi drugačnimi! - ima vesolje dva velika problema. Kakor kažejo se naše meritve, je vesolje ravno, torej evklidsko, in ne sferično ali sedlasto. Z drugimi besedami, njegova ukrivljenost je enaka nič v okviru merske napake. Po drugi strani pa je vesolje zelo homogeno in povprečno, namesto da bi bili različni deli različnih temperatur in gostot. Kar se vesolja tiče, to nista nobena problema - takšno pač je. Predstavlja pa to problem za našo teorijo velikega poka, ki šteje takšne rezultate kot skrajno neverjetne.

Vesolje je veliko. Trenutno ocenjujemo, da so najbolj oddaljeni objekti v vesolju 46 milijard svetlobnih let...

Slo-Tech - Harvard-Smithsonian Center za astrofiziko je objavil prve rezultate (članek na arXivu), ki neposredno potrjujejo teorijo inflacije, po kateri se je vesolje v prvem delčku sekunde po velikem poku (od 10^-36 do 10^-32 sekunde) izjemno napihnilo in svojo prostornino povečalo vsaj za faktor 10⁷⁸. Ekipa na projektu BICEP2 je v mikrovalovnem sevanju ozadja zaznala gravitacijske valove, kar je korak k potrditvi pravilnosti teorije inflacije.

Mikrovalovno sevanje ozadja je najstarejša slika vesolja, ki jo imamo. Gre za ostanke svetlobe iz starosti vesolja 380.000 let, ko se je vesolje dovolj ohladilo, da so nastali atomi in je postalo prozorno. Pred to točko svetloba ni mogla uiti materiji, zato vesolje ni bilo prozorno. Takrat oddana svetloba pri rekombinaciji protonov in elektronov v...

Slashdot - Astronomi iz Centra za astrofiziko Harvarda in Smithsoniana so predstavili najbolj obsežen zemljevid bližnjega vesolja do razdalje 380 milijonov svetlobnih let, ki omogoča najbližji pogled do galaktične ravnine. Te običajno zaradi medzvezdnega prahu ne vidimo dobro, ampak vidimo le temen pas diska galaksije.

2MRS (2MASS Redshift Survey) so sestavljali deset let, njegovo ime pa nas spomni, da so posnetke pridobili s teleskopov v Arizoni in Čilu v projektu Two-Micron All-SkySurvey, in da pri oddaljujočih galaksijah vidimo rdeči premik. Prav ta omogoča pridobitev informacije o tretji prostorski koordinati in s tem izdelavo 3D-zemljevida. Projekt je trajal od leta 2001 do lanskega oktobra. V tem času so prečesali celotno nebo pri valovnih dolžinah 1,25 μm, 1,65 μm in 2,17 μm. Prepoznati...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je v vesolje izstrelila satelit Planck lanskega maja, četrt leta pozneje pa se je utiril v orbito okrog točke L2, od koder snema vesolje. Po približno pol leta potovanja in umerjanja instrumentov je ob koncu preteklega leta začel resno delati in do danes je napravil že nekaj izvrstnih posnetkov - mnoge smo predstavili tudi na naših straneh.

ESA je včeraj ponosno sporočila, da je Planck sestavil svoj prvi panoramski posnetek neba, kot ga vidi iz svoje orbite. V ospredju se bohoti Rimska cesta in vodoravna linija zvezd na sredi je galaktičen glavni disk. Opazimo tudi vrelce hladnega prahu nad in pod diskom, kjer se rojevajo nove zvezde. Ozadje na skrajnem zgornjem in spodnjem robu posnetka pa je...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

New Scientist - Znani so dobitniki IG Nobelovih nagrad za leto 2009, ki pa niso prave Nobelove nagrade, ampak parodija nanje. Vsako leto jih podeljuje ameriška revija Annals of Improbable research za dosežke, ki te "najprej nasmejijo, šele potem začneš razmišljati".

Srečni dobitniki za letos so:

• VETERINA: Catherine Douglas in Peter Rowlinson (Velika Britanija) za dokaz, da krave z imenom dajejo več mleka, kot krave brez imena.
• MIR: Stephan Bolliger, Steffen Ross, Lars Oesterhelweg, Michael Thali in Beat Kneubuehl (Švica) za eksperimentalno raziskavo, ali je bolje nekomu na glavi razbiti polno ali prazno steklenico piva.
• EKONOMIJA: direktorji, izvršni direktorji in revizorji (Islandija) štirih islandskih bank, ki so pokazali, kako lahko male in nepomembne banke hitro postanejo velike in pomembne banke, za demonstracijo, kako lahko proces poteka tudi v obratni smeri ter za prikaz, kako lahko podoben postopek upeljejo tudi za celotno državno gospodarstvo.
• KEMIJA: Javier Morales, Miguel Apátiga in...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

Bad Astronomy Blog - Vse najboljše zaté, vse najboljše zateee ... Ne, ne, nismo še tako daleč, da bi praznovali ali z državnim praznikom obeležili rojstni dan celotnega Vesolja. Lahko pa, po pisanju Phila Plaita na blogu badastronomy.com, od zdaj naprej z veliko natančnostjo razpravljamo o njegovi starosti.
Nasina naprava WMAP (Wilkinson Microwave Anisotropy Probe) je bila izdelana z namenom, da z veliko natančnostjo izriše zemljevid Vesolja. Zaznava namreč mikrovalove, ki se širijo že od praktično najbolj oddaljenega vira, ki si ga lahko zamislite: Velikega poka.



Pred nekaj dnevi so objavili prve rezultate, do katerih so prišli s pomočjo podatkov, ki so jih 5 let o vesolju zbirali z WMAP.

• Starost Vesolja je 13.73 milijard let ± 120 milijonov.
• Na zgornji sliki si lahko ogledate razlike v temperaturi na...

Delo - Letos sta Nobelovo nagrado za mir prejela borec proti podnebnim spremembam, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Petčlanski norveški odbor za nagrade, ki se odloča v najstrožji tajnosti, želi tako doseči večjo svetovno osveščenost o nevarnostih podnebnih sprememb.

Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu, Gore pa je že dejal da bo svojo polovico podaril Zvezi za zaščito podnebja.

O dogodku med drugimi poročajo Delo, BBC in Reuters.

RTV Slovenija - Kaj je elektromagnetno sevanje, ali je škodljivo, mar nam bo zrasla tretja roka ali kakšna druga podobno uporabna ekstra ekstremiteta, koliko smo sevanju izpostavljeni ob vsakdanjem delu z računalnikom? Kakšno nevarnost predstavljajo naša brezžična miška, bluetooth slušalke in brezžična dostopna točka? Strah! Nespečnost! :]

Izpostavite se sevanju TV ekrana! Poleg morebitnih odgovorov na ta vprašanja boste med drugim izvedeli tudi, kako v jesenskem hladu iskati vroče točke po svetu, kaj vse zmore vaš Wi-Fi usmerjevalnik in kakšna brezžična omrežja se pletejo nad nami.

Danes ob 18.10 na prvem programu TV Slovenija.

Slo-Tech - 3. oktobra tega leta se je Švedska Kraljeva akademija za znanost odločila, da letošnjo Nobelovo nagrado za področje fizike podeli raziskovalcema Johnu C. Mather iz Nase in Georgu F. Smoot iz Univerze v Kaliforniji za odkritje anizotropije v mikrovalovnem sevanju vesolja.

Mikrovalovno sevanje ozadja je ostanek prvotne slike vesolja, ko je materija postala prosojna za elektromagnetno sevanje. Do danes se je vesolje že tako ohladilo, da temperatura tega sevanja znaša le še 2,7 K. Mikrovalovno sevanje ozadja prihaja bolj ali manj homogeno iz vseh strani neba, njegovo detajlno sliko pa je posnel satelit COBE, izstreljen leta 1989. Iz te slike pa vseeno vidimo, da sevanje ni popolnoma homogeno. Območja z malo krajšo valovno dolžino so "vroče" točke v prvotnem vesolju, ki predstavljajo zametke...

Slo-Tech - Na Radiu Slovenija bodo v torek 1.3.2005 v oddaji Intelekta od 9.30 do 11.00 govorili o elektromagnetnih sevanjih (EMS) v Sloveniji.
Redki so posamezniki, ki ne bi vsak dan uporabljali prenosnih telefonov, večina od nas pa tudi gleda televizijo in posluša radio, uporablja osebne računalnike, komunikacijsko polje posameznika v družbi pa se je odprlo do te mere, da smo lahko na dosegu praktično vsako minuto dneva. Antene v naših prenosnih telefonih, bazne postaje prenosne telefonije, daljnovodi, radarski sistemi in različni gospodinjski aparati so prisotni v večji meri kot nekoč.
Kaj torej so elektromagnetna sevanja in kakšen vpliv imajo na človeški organizem ter bivalno okolje?

Mnenja o tej temi v strokovnih, političnih in industrijskih krogih se močno razhajajo. Absorbcija določenih elektromagnetnih valov povzoroča toplolotno segrevanje organizma. Pavšalni in prestrokovni odgovori dvom javnosti velikokrat še povečujejo... Po kakšnih ključih se postavljajo različne antene in...

New Scientist - Do še pred nedavnim se je mislilo, da je širjenje Vesolja neustavljivo. Zdaj se je pa povsem nepričakovano odprla možnost, da se zadeva obrne. Da se čez deset ali več milijard let, Vesolje spet začne krčiti v "vročo točko". Linde pravi tako. Pa še to: V nedeljo bodo izmerili hitrost gravitacije. Če res mogoče znatno presega hitrost svetlobe. Rezultati bodo znani do konca meseca. Več o tem.

Slashdot - Revija Annals of improbable research že deset let podeljuje tako imenovane Ig Nobelove nagrade. Gre za parodijo na Nobelovo nagrado, podelijo pa jih za resnične znanstvene dosežke, ki se jih ne sme ali ne more nikoli več ponoviti.

Letošnji nagrajenci so:
Medicina - Peter Barss iz Univerze McGill za zdravstveno poročilo Poškodbe zaradi padajočih kokosov
Fizika - David Schmidt iz Massachusettske univerze za njegov delni odgovor na vprašanje zakaj se zavese pod tušom upogibajo navznoter.
Biologija - Buck Weimer iz Puebla v Coloradu za izumitev Under-Ease, neprodušnega spodnjega perila z zamenljivim filtrom, ki odstrani neprijetne pline preden pobegnejo.
Ekonomija - Joel Slemrod iz Poslovne šole univerze v Mitchinganu in Wojciech Kopczuk iz Univerze Britanske Columbije za njuno ugotovitev, da ljudje najdejo način za odložitev njihove smrti, če to pomaga pri zmanjšanju davka na dediščino.
Literatura - John Richards iz Bostona, Anglija, ustanovitelj Društva za zaščito apostrofov za njegovo...