smh.com.au - Standardna Encyclopaedia Britannica, kjer prispevke za razliko od Wikipedije pišejo usposobljeni ljudje in jih pred izdajo pregleduje uredniški odbor, se je odločila uvesti wikipedijski model za svojo spletno verzijo. Tako bo odslej vsem bralcem omogočeno dopolnjevanje in popravljanje člankov na spletu, je v intervjuju dejal šef Jorge Cauz. Razlika v primerjavi s konkurentko pa ostaja stroga moderiranost, saj bo moral nove prispevke urednik potrditi, šele nato se bodo smeli pojaviti na strani, res dobri pa si bodo utrli pot v knjižno izdajo, ki izhaja vsako drugo leto. Poleg tega bo Britannica uvedla še posebno registracijo, kjer se bodo morali ljudje izkazati s pravim imenom in naslovom, da bodo nato lahko dodajali svojo vsebino, ki bo prikazana poleg avtoriziranih člankov.

Cauz je intervju izkoristil tudi zato, da je nekoliko ošvrknil Google. Po njegovem mnenju bi se moral Googlov izvršni direktor močno zamisliti nad dejstvom, da za množico terminov Google kot prvi zadetek vrne...

TG Daily - Če ste v zadnjem času kaj obiskovali Wikipedijo, ste na strani zgoraj gotovo opazili prošnjo za donacije, ki so jih zbirali. Sprva se je števec ustavil pri 3,5 milijona dolarjev, kar pa naj ne bi zadostovalo. Wikipedija, ki zaposluje 23 ljudi, namreč letno porabi nekaj manj kot šest milijonov dolarjev. Da bi dosegli postavljen znesek, je ustanovitelj Jimmy Wales na spletni strani Wikimedija Fundacije osebno zaprosil za pomoč in - zmagal. V samo nekaj dnevih se je nakapljal še preostanek.

Na TG Daily si sedaj postavljalo še nekaj zanimivih vprašanj. Prvo je seveda, kolikšno vsoto bi Wales za deveto najbolj obiskano stran na spletu lahko zahteval in še dobil. Zagotovo več kot šest milijonov, če so se ti nabrali tako hitro. Drugo vprašanje je, ali bodo ljudje sedaj nehali prispevati, ko je cilj dosežen, ali pa bodo nadaljevali v znak podpore njim tako dragi strani? Povzetek finančnega izkaza za preteklo obdobje je na spletu.

The Register - Spletna organizacija Internet Watch Foundation, ki jo podpirata Evropska unija in Velika Britanija ter mnogo ponudnikov dostopa do interneta in ki skrbi za preganjanje neprimernih in nedovoljenih vsebin na spletu, je na svoj črni seznam dodala Wikipedijo. Kaj se dogaja? V četrtek so upravljavci na angleški Wikipediji opazili nenaden porast števila dostopov z nekaj IP-jev. Ugotovili so, da gre za proxyje šestih angleških internetnih ponudnikov, ki so svoje stranke preusmerjali k Wikipediji prek njih. To so naredili, da bi preprečili dostop do članka Virgin Killer, ki po odločitvi IWF vsebuje otroško pornografijo. Problematična naj bi bila naslovnica albuma.

Taka odločitev ima nekatere zanimive posledice. Če na Wikipediji onemogočijo urejanje stran enemu izmed takšnih obiskovalcev zaradi vandalizma, bodo hkrati odrezali cel kup povsem dobronamernih uporabnikov, ki bi radi neprijavljeni popravili netočnost ali dve. Wikipedija strani noče umakniti, saj da se zavzemajo za prost dostop...

Slashdot - V času tega pisanja je ta številka že presežena, vendar je te dni angleška Wikipedija dosegla dva milijona vnesenih prispevkov. Drugomiljonski članek naj bi bil posvečen El Hormiguero-u, ki je komik na španski televiziji.

Vendar po zadnjih pregledih poročajo, da se za to "častno" mesto potegujejo kar trije prispevki. Kateri je dejansko na dvamiljontem mestu, bo znano, ko bodo pri Wikimedia Foundation preverili sistemske loge.

Vir

Slashdot - Izteklo se leto 2006 je bilo še eno leto rekordov za Wikipedijo, poročajo pri Advertising Age. Število obiskovalcev se je več kot podvojilo, tako da je samo novembra enciklopedijo obiskalo 37,8 milijona ljudi, kar je bistveno več od klasičnih Britannice in Columbie. Kar se tiče citatov, je bila Wikipedija še uspešnejša, saj so njene strani citirali 29.000-krat, kar je za 54 % več kot leta 2005. Najpogosteje v blogih citirani Wikipedijin članek govori o Webu 2.0, sledijo pa mu preminuli Steve Irwin, floridski škandal Mark Foley in pogruntavščina, ki je spletne uporabnike leta 2006 naravnost obnorela, blog. Za več kot 200 odstotkov se je povečala tudi raba fraz "Wikipedija pravi", "po Wikipediji" in podobnih, kar kaže na vse večjo kredibilnost projekta kljub občasnim spodrsljajem. Več o tem na Slashdotu.

ComputerBase - Spet lahko beremo, da so Kitajci ostali brez dostopa do spletne enciklopedija Wikipedije. Uradne informacije pričajo, da bo dostop do kitajskega prevoda sproščen v roku enega tedna, medtem ko bodo morali na angleško različico počakati še vsaj en mesec. Ali je za nenadno onemogočenje dostopa kriva strožja cenzura ali tehnične težave, še ni znano. Kljub temu pa se tudi po sprostitvi blokade ne bo dalo dostopati do vseh vsebin, saj kitajska vlada že sedaj in bo tudi v prihodnosti pridno cenzurirala vse sporne članke, še posebej o Falun Gongu in pokolu na Trgu nebeškega miru (Tiananmen).

RTV Slovenija - Staro pravilo, da zgodovino pišejo zmagovalci, na Wikipediji dobi še zanimivejšo obliko. Sedanjost pišejo tisti, ki imajo motiv. Pogosto ponavljajoče se vprašanje o tej enciklopediji je relevantnost in zanesljivost njenih vsebin. Za najnovejši škandal(ček) je kot kaže poskrbel sam ameriški kongres, ki je, kot so ugotovili, spoliral preko tisoč prispevkov, predvsem biografije politikov in druge občutljive teme. Več o tem lahko preberete kje drugje kot na Wikipediji.

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.