BBC - Potem ko smo pred slabimi štirimi leti spremljali skok Felixa Baumgartnerja z roba vesolja je danes na tem področju padel nov mejnik.



Ameriški padalski inštruktor je namreč namerno skočil iz sedmih kilometrov brez padala. Da je kaj takega vsaj teoretično mogoče so do sedaj pričali redki preživeli nekaj letalskih nesreč v zadnjih petdesetih letih.

Tokrat pa je šlo za načrtovan skok v vnaprej pripravljeno lovilno mrežo na tleh. Skok se je končal po načrtih in brez poškodb.

Slashdot - Izteklo se leto 2006 je bilo še eno leto rekordov za Wikipedijo, poročajo pri Advertising Age. Število obiskovalcev se je več kot podvojilo, tako da je samo novembra enciklopedijo obiskalo 37,8 milijona ljudi, kar je bistveno več od klasičnih Britannice in Columbie. Kar se tiče citatov, je bila Wikipedija še uspešnejša, saj so njene strani citirali 29.000-krat, kar je za 54 % več kot leta 2005. Najpogosteje v blogih citirani Wikipedijin članek govori o Webu 2.0, sledijo pa mu preminuli Steve Irwin, floridski škandal Mark Foley in pogruntavščina, ki je spletne uporabnike leta 2006 naravnost obnorela, blog. Za več kot 200 odstotkov se je povečala tudi raba fraz "Wikipedija pravi", "po Wikipediji" in podobnih, kar kaže na vse večjo kredibilnost projekta kljub občasnim spodrsljajem. Več o tem na Slashdotu.

Space - Concorde se je rodil pred 37 leti in je bil edino potniško nadzvočno letalo, če odštejemo ruskega Tupoleva 144 (ki ga je Boeing pred časom obnovil in izvajal poizkuse). Concorde je do konca svojih dni proizvajal izgubo. Poleg neekonomičnih motorjev, je bil glavni problem nadzvočnega letenja, hrup. Zato je Concorde lahko letel nadzvočno le nad neposeljenimi deli sveta, večino oceani. Japonci so se odločili zadevo vzeti v svojo roke in do 2025 ponuditi naslednika. Uspelo jim je razviti motorje, ki naj bi bil bolj ekonomični, ter, teoretično gledano, zmožni doseči hitrosti 2,5 krat višje od predhodnika.



Manjka jim še letalo. Zaradi zadnjih nesreč testnih modelov so uradno zaprosili...

CNet - Microjet je, kot ime sugerira, mali reaktivni avijonček. Eclipse Aviation je s svojim modelom 500 ponudila cenovno ravolucijo: nov reaktivec za ceno milijona in pol zelencev. Predsednik podjetja je Vern Raburn, kar pomeni, da ima finančno prste vmes tudi sam Bil Gates.

Kakšen cenovni razkorak je tu dosežen, povedo konkurenčna proizvoda: Cessna Mustang za 2,4 milijona in Adam Aircraft A700 za 2,25 milijona. Vsi omenjeni še niso dostopni na tržišču. Prednost teh malčkov je, da zmorejo vzleteti in pristati tudi na krajših letaliških stezah in sicer v primer Eclipse 500: minimalno 671 metrov v pogojih standardne atmosfere*.

Tržišče očitno čaka veliki bum, saj naj bi bilo prodanih že preko 500 tovrstnih letal in zapolnjene kapacitete do leta 2008....

New Scientist - Dosedanji rekord za let z letalom, poleg ostalih nagrad, kontraverzni oblikovalec zračnih plovil Burt Rutan že ima, saj sta njegov brat Dick in Jeanna Yaeger v Voyagerju preletela 40.212 km brez dolivanja goriva med letom. To je bilo skoraj dve desetletji nazaj.

Zanimivo, da rekord na tem področju drži balon. Breitling Orbiter je v letu 1999 preletel 41.978 km. Burt se je skupaj z enako usekanimi kolegi Richardom Bransonom in Steveom Fossetom očitno odločil, da bodo temu naredil konec in letalom povrnili prvo mesto.

Zadeva se imenuje GlobalFlyer. Glede na vremensko napoved naj bi se polet začel v sredo, 1. februarja.

Space - Vodja ruskega državnega podjetja RKK Energiya Nikolai Sevastyanov je v oviru seminarja o raziskovanju vesolja dejal, da razmišljajo o načrtih za vzpostavitev stalne baze na Luni do leta 2015. Izjava bi naj bila bolj poskus za pridobitev državnih sredstev kot pa predstavitev konkretnega akcijskega načrta. Sredstva bi porabili tako za gradnjo oporišča, kot tudi za razvoj vesoljskih plovil naslednje generacije.

Glavni cilj ruskega podjetja, ki je med drugim proizvajalec vesoljskih plovil Soyuz in Progress, je gradnja lunarnega oporišča, ki bi služil predvsem za rudarjenje oziroma pridobivanje helijevega izotopa helija-3. Helij-3 je lahek neradioaktivni izotop helija in je trenutno...

CNet - V New Yorku, točneje na letališču John F. Kennedy, so danes predstavili izpopolnjenega avtopilota, ki je s pomočjo GPSa sposoben slediti kompleksnejšim potem kot dosedanji, ki so sposobni leteti le naravnost ali v rahlem zavoju. Tako sta v predstavitvenem letu Federal Aviation Authority* dve letali avtomatsko sledili vodotoku reke Potomac River, ki se drugače v dobrem vremenu prav tako uporablja za vizualne prilete do letališča.

Novemu avtopilotu je ime RNP (Required Navigation Performance), njegove prednosti so predvsem možnost letenja kompleksnejši priletnih poti z obstoječimi napravami, ki so se do sedaj lahko izvajale le v vizualnih meteroloških pogojih ( Visual Meteorological Conditions). Druga prednost je v stroških razvoja posameznih priletnih procedur, dosedanje se namreč naslanjajo na radijsko navigacijska sredstva na tleh (kako izgledajo priletne procedure za Brnik, si lahko ogledate v tem PDF dokumentu, ki je del Slovenskega AIPja). Sistem bo postal operativen...

New Scientist - Tale lepotica bo bržkone pred koncem leta, natančneje pred stoto obletnico prvega poleta s strojem težjim od zraka, odnesla prve tri komercialne astronavte na višino 100 kilometrov. No, ne ravno astronavte, bolje rečeno "preizkusne turiste". Za tem projektom stoji možakar, ki sliši na ime Burt Rutan. Avtor plovila Voyager, ki je prvi brez prestanka obletel svet. Več o tem.

CNN - Ker se Slo-tech ne ukvarja samo z računalništvom, ampak tudi z bolj vesoljskimi stvarmi (SETI), vas bo gotovo zanimala novica o Nasinem podiranju višinskega rekorda. NASA sicer še vedno naskakuje višino 100 000 čevljev (1 čevelj je 37 cm)(rakete ne štejejo), vendar bo tudi novi rekord na 85100 čevljih (31487 metrov) najbrž zadostoval za nekaj časa. Novi rekord je postavilo precej čudno zračno plovilo, ki je v bistvu eno samo krilo z nekaj propelerji, ki jih poganjajo sončne celice. Vendar pa plovilo ni pomembno samo za postavljanje rekordov, saj hoče NASA preizkusiti, če taki primerki letijo na 100 000 čevljih - predvsem zato, ker je taka atmosfera precej podobna oni na Marsu. Če bi Nasi uspelo, potem gotovo nebi bilo več skrbi kako izpeljati pristanek na tem planetu (NASA naj bi v prihodnosti na Mars poslala človeško posadko). Poleg vseh teh znanstvenih namenov, pa je taka zasnova zračnega plovila idealna za razne "satelite za revne" (krilo stane 1 milijon $, kar je mnogo manj od...