Slashdot - Raziskovalci Joshua Mason, Sam Small, Fabian Monrose in Greg MacManus so na konferenci ACM Conference on Computer and Communications Security predstavili generator x86 ukazne kode, ki le-to predstavi z angleškimi besedami.

Koda, ki se bere kot spam (ali morda poezija), je namreč izvršljiva. English Shellcode, ko so zadevo poimenovali raziskovalci, ne potrebuje zunanjega nalagalnika in se izvede kot veljavna IA32 koda, pripraviti pa jo je mogoče v manj kot uri na običajni stojni opremi.

Besedilo:

There is a major center of economic activity, such as Star Trek, including The Ed Sullivan Show. The former Soviet Union. International organization participation Asian Development Bank, established in the United States Drug Enforcement Administration, and the Palestinian territories, the International Telecommunication Union, the first ma...

...tako npr. če ga izvedemo kot strojno kodo, pokliče funkcijo exit(0).

In tako bo spam dobil čisto nov pomen...

Slo-Tech - Na današnji dan drugega decembra pred 65. leti, je bilo iz Chicaga v Washington Jamesu Conantu, enemu od vodij Projekta Manhattan, poslano naslednje sporočilo:

'Italijanski pomorščak je pristal v novem svetu... Domorodci so bili prijazni'

Na ta dan je skupina pod vodstvom fizika Enrica Fermija prvič v človeški zgodovini uspela sprožiti kontrolirano samovzdržno jedrsko reakcijo v reaktorju CP-1, ki je bil zgrajen pod stadionom Chichaške univerze.

Poskus je bil prelomnica pri preučevanju jedrske energije, saj je pokazal, da je uporaba jedrske energije, ne samo teoretično, ampak tudi praktično mogoča.

Ars Technica - Podjetje SlySoft, s sedežom v Antigvi, poznano predvsem po programski opremi AnyDVD HD in Clone DVD, trdi da ve, kako premagati novo Blu-rayevo zaščito BD+ podjetja Cryptography Research Inc., poroča ars technica. Tako naj bi bili filmi na novih nosilcih s to dodatno enkripcijo razbiti do konca leta.

Čemu se sploh trudijo delati te zaščite?!?

Slo-Tech - Dan brisače je dan spomina na leta 2001 preminulega Douglasa Adamsa. Obeležuje se zelo preprosto - vsak pravi ljubitelj počne točno to, kar bi počel sicer. V spremstvu brisače, seveda. Zakaj je temu tako, si lahko preberete tukaj, zdaj pa hitro po brisačo in vesel dan brisače! Do you know where your towel is?

Wikipedia - Prosta enciklopedija Wikipedija, ki je morda eden najboljših dokazov, kaj vse zmore narediti podoben princip kot pri odprti kodi, je doživela še en pomemben mejnik. Angleška različica je po malo več kot 4 letih včeraj dočakala že petsto tisoči članek. Ta jubilejni članek je posvečen neprostovoljnim naseljem v Sovjetski zvezi. Če se bo rast nadaljevala z enakim tempom kot zadnje leto, lahko že ob letu osorej pričakujemo sedemmestno številko.

Ne počivajo pa niti v slovenskem štabu, ki deluje že nekaj več kot 3 leta, je pa glede na komaj dvomilijonsko bazo govorcev prava uspešnica, saj je 7. februarja prebil magično mejo 10.000 člankov (o generalu Ralphu Alexandru Cochranu), 13. marca pa je dočakala že 11.000 članek. Še pred slabim letom se ja ta številka gibala okrog "skromnih" 4.000.

Ker je vsebina Wikipedije dostopna vsakomur brez omejitev in ker jo lahko ureja vsakdo, ste vabljeni, da še sami kaj dopišete, dodate, popravite kakšno tipkarsko napako, prispevate kakšno sliko...

Slo-Tech - Pipini odprti termin je ta torek zaradi praznika počival, a se že pripravlja na nov udarec! V torek 15. 2. ob 19.00 vam namerava Roman Maurer v Kiberpipi (klet Kersnikove 6, Ljubljana) razložiti vse o Wikipediji.

Vsi ste zanjo že slišali, vsi ste si v njej že pogledali pomen AYBABTU in izvedeli kako je nastal sendvič, nekateri ste že popravili kakšno geslo ali vpisali svoje, a vsi želite vedeti kakšna tehnologija stoji zadaj in kakšne motive imajo sploh njeni soustvarjalci.

Na kratko bomo pogledali zgodovino spletišč vrste Wiki in pobližje pogledali Wikipedijo, prosto enciklopedijo v nastanku. Prikazano bo urejanje strani s programsko opremo MediaWiki, omenili pa bomo tudi pravila in navade v slovenski in angleški Wikipediji ter možnosti za sodelovanje.

Slashdot -

Gotovo marsikdo izmed vas pozna Wikipedio, neprofitni projekt, ki teče že tri leta in želi s programsko opremo WikiWiki sestaviti največjo prostodostopno enciklopedijo. Prostodostopno zato, ker je ves tekst pod licenco GNU (podobno kot Linux). Od marca 2002 deluje tudi v slovenščini.

Kot poroča Slashdot so presegli mejo 300.000 člankov, v katerih je 90,1 milijona besed. Za primerjavo povejmo, da Encyclopaedia Britannica vsebuje 85.000 člankov s 55 milijoni besed. Mejo 200.000 člankov je Wikipedia presegla letošnjega februarja.

Ste vedeli, da je Trboveljski dimnik s 364 metri najvišji evropski dimnik?

Slashdot - Kot poroča Slashdot, je različica proste (njena vsebina je zaščitena z licenco GNU Free Documentation License) spletne enciklopedije Wikipedia v angleškem jeziku v 3 letih obstoja dobila že dvestotisoči članek, pri čemer velja poudariti, da se je število člankov v zadnjem letu podvojilo.

Jubilejni članek nas pouči o trenerju angleškega moštva Sheffield United Neilu Warnocku. Ker gre z naraščanjem obsega pričakovati tudi porast obiska, bodo v kratkem povečali zmogljivost strani z 9 dodatnimi strežniki, ki jih bo kajpada poganjal Linux. Na voljo je tudi inačica Wikipedie v slovenščini, ki v tem trenutku premore 3632 člankov, zadnji nam pove nekaj o francoskem matematiku, fiziku in filozofu d'Alembertu.

Enciklopedistom iskreno čestitamo in obenem vabimo nove "pisune", da pomagajo zmanjšati razliko do inačice v angleščini.