»

Napredek pri dokazovanju domneve o praštevilskih dvojčkih

Yitang Zhang

Nature - Ena izmed najbolj znanih domnev o praštevilih se dotika praštevilskih dvojčkov. Že Evklid je namreč elegantno dokazal, da je praštevil neskončno mnogo, precej manj pa vemo o njihovi porazdelitvi. Evklid si je bojda prvi zastavil vprašanje, ali je praštevilskih dvojčkov neskončno mnogo. Do danes še nikomur ni uspelo dokazati, da je dejansko neskončno mnogo praštevil, ki se razlikujejo le za dve, čeprav se to zdi zelo verjetno. Precej blizu dokazu smo bili leta 2005, ko so Goldston in sodelavci skorajda dokazali, da obstoji neskončno mnogo praštevil, ki se razlikujejo za največ 16. Toda v dokazu je lema, ki je še nihče ni dokazal, zato tudi dokaz seveda ni...

73 komentarjev

Izbruh gama žarkov, viden s prostim očesom

vir: NASA
NASA - Znanstveniki so pred štirimi dnevi ob umiranju zvezde zabeležili rekordni izbruh gama žarkov. Velikanska eksplozija, ki je bila od nas oddaljena 7.5 milijard (!) svetlobnih let, je bila tako svetla, da je bilo za kratek čas možno videti njen blisk tudi s prostim očesom.
Iz oddaljenosti v svetlobnih letih lahko sklepamo, da takrat, ko se je eksplozija dejansko zgodila, Zemlja še ni obstajala.



Omenjeni izbruh je sprožil detektorje na samodejnem Nasinem satelitu Swift, s katerim jim je uspelo posneti dogajanje. „Najprej smo mislili, da je nekaj narobe s satelitom,“ je dejal Neil Gehrels...

8 komentarjev

Zemlja se nahaja na strelni liniji

WR 104

vir: Slashdot
Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.



Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso...

132 komentarjev

Uspešna faktorizacija RSA-200 in RSA-640

Schneier.com - Kot poroča MathWorld news, je skupina nemških strokovnjakov na German Federal Agency for Information Technology Security uspešno faktorizirala 193-mestno število znano kot RSA-640 in ob tem pobrala nagrado v vrednosti 20.000 USD. Že pred tem (decembra 2003) pa je ista skupina uspela faktorizirati 200 mestno število (RSA-200).

Faktorizacija je poseben matematični postopek iskanja praštevilčnih faktorjev danega števila. Napadalec, ki bi mu uspelo izpeljati faktorizacijo RSA, bi lahko na podlagi tega postopka odkril zasebni ključ in tako dešifriral sporočilo.

Raziskovalci, ki so imeli pred seboj število "310 7418240490 0437213507 5003588856 7930037346 0228427275 4572016194 8823206440 5180815045 5634682967 1723286782 4379162728 3803341547 1073108501 9195485290 0733772482 2783525742 3864540146 9173660247 7652346609" so morali ugotoviti iz katerih dveh faktorjev je to število sestavljeno. In rezultat? Število je zmnožek naslednjih dveh števil:

1634733 6458092538 4844313388...

17 komentarjev

Znanost in tehnologija VIII.

Slo-Tech -

Danes je prvič poletel Airbus A380, največje potniško letalo doslej. Na testni polet je A380 krenil iz Toulousa s šestimi člani posadke in 20 tonami opreme. Vse štiri ure poleta je A380 krožil nad Biskajskim zalivom. Pri vzletu in pristanku ga je spremljalo na tisoče letalskih navdušencev, med letom pa so ga inženirji spremljali tudi prek satelita. Preden bo A380 začel komercialne lete bo moral prestati še približno leto dni testiranj in pridobivanja certifikatov. Za več informacij BBC.

Znanstveniki ugotavljajo, da lahko z merjenjem možganske aktivnosti 'vidijo', kaj oseba misli. Trenutno lahko s to tehnologijo prepoznamo le vizualne vzorce, ki jih oseba...

39 komentarjev

Znanost in tehnologija VII.

Slo-Tech -

Čas je, da malce osvežimo znanje o Sončevih mrkih. Zgodijo se, ko so Sonce, Mesec in Zemlja (v tem vrstnem redu) na isti premici. Čeprav je Sonce mnogo večje od Meseca, je slednji toliko bližje Zemlji, da sta nebu videti približno enako velika. Oddaljenost Meseca od Zemlja se giblje med 350.400 in 399.000 kilometri. Kadar je Mesec blizu Zemlje, popolnoma zakrije Sonce, tedaj govorimo o popolnem mrku, kadar pa je dlje,...

49 komentarjev

Znanost in tehnologija VI.

Saturn

vir: NASA
Slo-Tech -

Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 225.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2p - 1(2p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.

BBC poroča, da so nove Saturne...

24 komentarjev

Znanost in tehnologija V.

Umetniška upodobitev SGR 1806-20

vir: BBC
Slo-Tech - Za spremembo bomo danes začeli povsem matematično. Wolfram Research poroča, da so iskalci Mersennovih praštevil v projektu distributiranega izračunavanja GIMPS (deluje na podobnem principu kot SETI in Folding), verjetno našli 42. znano Mersennovo praštevilo in največje praštevilo doslej. Verjetno zato, ker morajo eksponent -- ki ga za zdaj še nočejo izdati, ve pa se, da ima število manj kot deset milijonov števk v decimalnem zapisu, torej je med 24.036.584 in 33.219.253 -- še dodatno preveriti, da izključijo možnost napake pri izračunu Lucas-Lehmerjevega testa.

Zanimiv podvig je uspel Joséju Gómezu-Rodríguezu in njegovi ekipi z madridske univerze, ko so uspeli posneti fazne spremembe...

14 komentarjev

Znanost in tehnologija IV.

Hubblov posnetek "eksplozije" V838 Monocerotis

vir: UniSci
Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

27 komentarjev

Znanost in tehnologija III.

Severni sij

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...

26 komentarjev

Znanost in tehnologija II.

Prva barvna slika s Titana

vir: NASA
Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...

15 komentarjev

Znanost in tehnologija

Slashdot - Na silvestrovo vam ponujamo še šopek novic s področja znanosti in tehnologije.

Zanimiva vesoljska vest prihaja iz Rusije. Vse od lanske nesreče ameriškega plovila Columbia ameriški space shuttli niso leteli, zato so ameriške astronavte, opremo in hrano na ISS vozili Rusi. Ruska vesoljska agencija ima mnogo manjši proračun kot ameriški kolegi, zato so se odločili, da bodo od leta 2006 Američane vozili v vesolje na tržni osnovi. Po domače povedano, Rusi imajo dovolj zastonjskih voženj Američanov in jim bodo začeli zaračunavati. NASA še ni podala komentarja. Več o tem.

Prihajajoče leto 2005 je v spomin na stoletnico Einsteinovega čudežnega leta proglašeno za mednarodno leto fizike. Kljub temu mnogo ljudi, ki so sicer že slišali za Einsteina, ne ve, kaj je storil in kaj je odkril. Fantastičen članek na Economistu vam razkrije, kako je nepomemben patenti uradnik prišel do ideje o relativnosti in kaj vse poleg tako (pre)pogosto opevane relativnosti je Einstein še odkril.

Na TRN...

4 komentarji

Terabajt na ploščku velikosti CD-ja

Slashdot - Fiziki na Imperial College London so odkrili novo metodo, s katero, pravijo, bo potencialno mogoče na optični disk velikosti CD-ja oz. DVD-ja v dvoslojni dvostranski tehniki zapisati terabajt podatkov ali 472 ur visokokvalitetnega filma, torej 250 GB na plast, kar je desetkrat toliko, kot omogoča BluRay. Svojo iznajdbo so patentirali že julija. Docent oddelka za fiziko dr. Török verjame, da bodo prvi diski na osnovi te tehnologije nared v letih 2010-2015. Več o tem in Slashdot.

27 komentarjev

Einstein online

The inquirer - Verjetno ste že vsi slišali za Alberta Einsteina - človeka, ki je izustil relativnostno teorijo. Njegove zapiske si lahko sedaj ogledate na "njegovi" spletni strani, kjer najdete njegov življenjepis, poročila o Albertovih potovanjih ter pacifizmu in na sploh podatke o delu tega genija. Poleg tega, pa boste na strani našli tudi ogromno galerijo slik. Izvirna novica.

0 komentarjev

Novo "največje" praštevilo

BBC - No, upam vsaj, da veste, zakaj sem dal besedo največje v narekovaje. Torej, kot je v forumu že razložil Thomas, je nek študent po 45-dnevni sto odstotni obremenitvi procesorja dokazal, da je 213,466,917-1 praštevilo. Praštevilom, ki se jih lahko zapiše v 2n-1 obliki, pravimo Mersennova praštevila in so zelo uporabna za še bolj zahtevne vrste kodiranja podatkov. Prav zato je ponujena nagrada $100.000 tistemu, ki prvi odkrije praštevilo, ki ima več kot 10.000.000 znakov. BBC News poroča.

2 komentarja