Taipei Times - Tudi na Tajvanu, ki je v 80. in 90. letih slovel kot eden glavnih proizvajalcev računalniške opreme, so spoznali, da se Linux po svetu vedno bolj uveljavlja, da bi lahko odhodke v Redmond oklestili za četrtino in da prevelika odvisnost od enega proizvajalca ni nujno najbolj optimalna rešitev.

Central Trust of China (Tajvan se namreč uradno imenuje Republika Kitajska, v nasprotju z veliko komunistično sosedo Ljudsko republiko Kitajsko), ki je med drugim zadolžen tudi za dobavo računalniške opreme šolam in vladnim ustanovam, je tako odločil, da morajo od sedaj biti vsi namizni računalniki, ki jih bo kupil prek razpisov (okoli 120.000 v naslednjih dveh razpisih), kompatibilni z Linuxom, torej brez komponent, ki bi bile podprte samo pod Okni™.

Seveda proizvajalcem ne bodo verjeli zgolj na lepo besedo, zato so zadolžili Tajpejsko računalniško združenje (TCA), da pogoj kompatibilnosti z Linuxom preveri pri vseh proizvajalcih, ki želijo sodelovati na razpisih. Do sedaj so že prižgali...

Slo-Tech - Mož iz naslova novice je poznan kot zelo produktiven (vsaj kvantitavno) pisec mnenj o svetu informacijskih tehnologij in videc novih trendov. Ko je začel pisati tudi za Bug, je redno pisal že za več kot 20 revij.

Kljub strašni prezaposlenosti, si nikakor ne bi smel privoščiti članka o Creative Commnos (CC), iz katerega jasno izhaja, da nima pojma o avtorskem pravu, še manj pa o licencah v tej veji prava intelektualne lastnine.

Na Slo-Techu smo o CC že poročali. Če kratko obnovimo, avtor s trenutkom ustvaritve avtorskega dela dobi izključno pravico razpolaganja s tem delom. Brez privolitve avtorja, oziroma ustreznega prenosa materialne avtorske pravice, ni dopustno avtorskega dela, vzemimo za primer besedila, reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali predelati. Že sama ustvaritev, na podlagi zakona, daje avtorju največjo možno zaščito.

Visoka stopnja varovanja avtorjevih upravičenj se lahko izkaže kot pretirano omejujoča. Mlad ustvarjalec hoče razširjati svoje delo,...

The Register - Tudi v Venezueli so doumeli, da je mogoče naftne dolarje porabiti še kako drugače kot za metanje skozi Okna - npr. za razvoj domačega znanja. Vlada je zato sprejela načrt, po katerem naj bi celotna državna uprava v roku dveh let prešla na uporabo odprtokodnih rešitev, začenši pri državnih oblasteh, sledil bo prehod pri regionalnih upravah, v tretji fazi pa se bodo z odprto kodo seznanili še pri mestnih upravah. Pomislili so tudi na človeški faktor in v mestu Merida ustanovili t.i. odprtokodno akademijo, ki bo izobrazila potrebne kadre za izvedbo tega projekta. Še klik do novice na Registru.

Po eni strani je kar škoda, da naša vlada ne premore kakšnega Falcona z dosegom do Caracasa ...

Wired News - Članek na Wired vas popelje po zgodovini Brazilskega glasbenika in politika Gilberta Gila, povede vas do njegove podpore licencam Creative Commons in do nestrinjanja založbe Warner. Govori o Brazilskem vladnem uporu farmacevtskim patentom in skorajšnjemu kršenju patentnih "pravic". O državi, kjer strada 22 milijonov ljudi in porabljenih šestdesetih vrečah izvožene soje za eno ali enoinpol-letno licenco MS Office plus. O tem kako lahko ne podjetje, ampak cela država sprejme navidez anarhično ureditev odprtokodnega poslovnega modela. O revoluciji ki se vidno bliža in njenih nasprotnikih. O Brazilskem pozdravu in pozdravu revnejših držav odprtokodnim rešitvam. O intelektualni lastnini in njenem edinem namenu, ščitenju ameriških korporacij.

Za vas je pisal: Julian Dibbell

Slashdot - Kolikšna je vrednost odprtokodnega jedra Linux? To vprašanje se je porodilo, ko je Jeff V. Merkey na novičarski skupini linux.kernel objavil ponudbo, da za petdeset tisoč dolarjev odkupi linux jedro oz. njegovo kodo v določenem trenutku v času.

Na to ponudbo je Ingo Molnar odgovoril, da bi bil razvoj linux jedra iz "ničle" po izračunu programa za približno oceno vrednosti kode SLOCcount vreden kar 175 milijonov dolarjev. Ko je to opazil avtor programa SLOCcount, David A. Wheeler, se je še sam poglobil v oceno kode in prišel na plan z oceno 612 milijonov dolarjev. Naj samo omenim, da jedro obsega že preko 4,2 milijona vrstic izvorne kode.

To vsekakor ni mačji kašelj, zakaj ne pa si preberite v oceni Davida A. Wheelerja.

Ministrstvo za informacijsko družbo RS - Danes je ministrstvo za informacijsko družbo sklicalo tiskovno konferenco, kjer so predstavili brošuro Peter proti piratom, ki skuša najmlajšim predstaviti nekatere pasti uporabe nelegalne programske opreme.

Ob branju knjige se boste gotovo veselo zabavali, žal pa nisem povsem prepričan, da bo imela na piratstvo kakšen omembe vreden učinek, saj njena ciljna publika najbrž še ne zna brati.

Ker pa brošura ni izdana pod kakšno izmed prostih licenc, zakonska zaščita pa pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, ne bo odveč opozorilo, da je njeno razširjanje preko P2P omrežij nezakonito!

53. člen ZASP v 2. alineji sicer dovoli predelavo v parodijo ali karikaturo, vendar je le malo verjetno, da bo komu uspelo ustvariti še hujšo parodijo od samega originala....

Slo-Tech - Pri Microsoftu menijo, da bo 2005 zanje težko leto, če bo Linux še naprej prevzemal stranke temu programskemu velikanu. V poročilu ameriški komisiji za vrednostne papirje in denarni trg (US Securities and Exchange Commission) so pri Microsoftu navedli, da so v proračunskem letu 2004 sami zaznali le rahel porast prodaje na področju strežnikov, medtem ko je pri Linuxu mogoče opaziti povečanje uporabnikov na vseh področjih programske opreme.

Med drugim se pri Microsoftu bojijo, da bo v letu 2005 povečana prodaja osebnih računalnikov in istočasen uspeh nekomercialnega programja imela znaten vpliv na njihov poslovni uspeh in finančno stanje. Revčki!

Slo-Tech - Nedavno je spletna stran Creative Commons podelila nagrade za najboljše video izdelke, ki promovirajo svobodnejše koncepte intelektualne lastnine.

Licence Creative commons omogočajo ustvarjalcem in umetnikom, da svoja dela dajo v svet pod manj restrikitivnimi pogoji kot jih predvideva osnovna avtorska zaščita, ki navadno govori "© All rights reserved".

Tako lahko ustvarjalci vnaprej sami določijo ali naj bo uporaba njihovih del dovoljena v komercialne namene ali ne, ali je potrebno za uporabo navajati vire in ali je potrebno dela, ki temelijo na prejšnjih spet ponuditi pod enako licenco.

Koncept Creative Commons se je v zadnjih mesecih neverjetno prijel, saj omogoča lažje sodelovanje med avtorji, ki se morda niti ne poznajo.
Zmagovalci natečaja se najdejo na tem naslovu.

Še namig: za ogled zmagovalnega dela pod Linuxom boste morali mplayer pognati z dodatnim parametrom "-vc...