Slo-Tech - Zaradi vse glasnejših pozivov nekaterih podjetij iz slovenskega IT (predvsem razvijalcev programske opreme) se je decembra Urad za intelektualno lastnino vendarle zganil in obljubil organizirati posvet o programskih patentih, predlogu nove direktive in slovenskem stališču do nje.

No, očitno smo se nadejali malce preveč, saj smo kljub obljubam o posvetu, na koncu dobili le enosmerno predstavitev, ki pa jo bo nadgradila razprava. Vse skupaj se bo zgodilo to sredo, 19. januarja ob 13:00 v dvorani B v stavbi Gospodarske zbornice Slovenije. Predstavitev je odprta za javnost in tako dostopna vsem, dobro pa je, da se najavite na tem naslovu.

Mimogrede, zaenkrat so med govorci našteti izključno zagovorniki trenutne oblike evropske direktive (ki programskim patentom odpira prosto pot naprej). Je pa zato pričakovati toliko bolj žolčno razpravo.

Še posebno je zanimivo, da se zadnje dni o direktivi in pomanjkanju razmisleka o njej piše tudi v drugih medijih - na primer v Delu in Financah....

The New York Times - O programskih patentih je bilo na teh straneh že precej govora in tarča gneva je največkrat bil neki monopolist, ki je med drugim patentiral dvoklik z miško. Resnici na ljubo pa je pri tem prednjačil IBM, ki si je samo v pravkar minulem letu 2004 pridobil več kot 3.000 patentov, do sedaj pa jih je zbral že prek 40.000 in na njihov račun iztržil najmanj dolarsko milijardo.

Da si ne bi nakopali preveč jeze, pa kaže, kot poroča New York Times, da bodo Mednarodni poslovni stroji dovolili uporabo 500 njihovih patentov v odprtokodnih projektih. Patenti seveda ostajajo njihova last, v primerjavi s prej navedenimi številkami se ta podatek tudi zdi kot pljunek v morju, nakazuje pa možnost, da bodo na podoben način ponudili še več patentov in k temu dejanju spodbudili tudi druga podjetja. Ne pozabimo, da je taisto podjetje pred desetletji odprlo standarde za svoj PC in tako povzročilo še danes trajajočo prevlado te arhitekture na naših mizah.

Na odzive odprtokodne skupnosti še čakamo, za...

ComputerWorld - Microsoft Corp. je opozoril azijske države, da lahko pričakujejo patentne tožbe ker uporabljajo Linux operacijske sisteme namesto Windows programske opreme - Linux naj bi namreč kršil kar 228 patentov.

Ministrstvo za obrambo iz Singapurja je prešnji mesec namestilo na 20.000 računalnikov odprtokodno programsko opremo namesto Microsoftove. Ostale azijske države prav tako vedno več uporabljajo odprtokodne rešitve. Kitajska, Japonska in Južna Koreja so se celo sporazumele, da bodo skupaj razvijale aplikacije ki tečejo na Linux-u. Kitajska vlada pa tudi trdi, da vidi v povezavi z Microsoftom oz. njegovo opremo potencialno grožnjo. Teoretiki zarot namreč verjamejo, da določeni paketki v Windows kodi lahko omogočijo vladi ZDA dostop do njihovega interneta in ga onemogočijo, kar bi se po vsej verjetnosti zgodilo v primeru vojne s Tajsko. Celoten članek lahko preberete tukaj: ComputerWorld

Nekomu se pa hlače tresejo[>:D]

RTV Slovenija - Kandidat za komisarja iz Slovenije v Evropski komisiji Janez Potočnik, ki naj bi bil pristojen za področje znanosti in raziskav, je na današnjem zaslišanju pred Evropskim parlamentom na vprašanje poslanca Zelenih (Greens/EFA) Davida Hammerstein Mintza, kakšno je njegovo stališče do nameravanega sprejema direktive o patentih in intelektualnih pravicah odgovoril z - nimam pojma. To je lepo razvidno tudi iz prispevka TV Slovenija v Dnevniku, medtem ko je Potočnikova izjava v objavi na spletni strani ravno v tem delu skrajšana.

Po Lojzetu Peterletu, Romanu Jakiču in Majdi Širca je Potočnik tako še eden izmed evrofunkcionarjev, ki o patentnem pravu očitno ne ve praktično ničesar. Tokrat je toliko hujše, ker bo sam zadolžen ravno za raziskave in razvoj, področij, ki naj bi ju omenjena direktiva najgloblje prizadela. "Težnja k odličnosti ob iskanju ravnotežja in upoštevanju enakega dostopa za majhne in velike," kar je Potočnik izpostavil kot skupen cilj prednostnih nalog, v tem kontekstu...

Slashdot - Medtem ko v EU potekajo žgoče razprave ali se naj novi patentni zakon sprejme ali ne, bo izšla knjiga izpod prstov Adama B. Jaffeja in Josha Lernerja, ki govori o patentnih zakonih na splošno ter kako slednji uničujejo inovativnost ter posledično napredek. Vsekakor je na slednjem najbolj pomembno prav dejstvo, da se v boj proti patentom začenja priključevati računalniško ne najbolj guruidno osebje, ter še bolje, člani spoštovanih institucij. Gospod Jacob Schiff je namreč profesor na Harvardu, Adam Jaffe pa profesor ekonomije na Brandeiški univerzi.

Povezano v branje: New York Times je objavil članek o slabih patentnih sistemih.

out-law.com - Včeraj se je sestal svet evropske unije za konkurenco (Competitiveness Council), da bi dokončno potrdil osnutek direktive, ki bi omogočila patentiranje idej in matematičnih algoritmov. Le ta bi šel potem v parlament, kjer bi ga evropski poslanci še enkrat potrdili. Potrditev osnutka direktive je dejanja za katerega se je pričakovalo, da ga bo svet potrdil brez zapletov. Vendar je danes parlamentarna skupina Greens/EFA sporočila medijem, da so potrditev prestavili.

Kot uradni razlog preložitve je svet navedel "težave, do katerih je prišlo ob prevajanju direktive v jezike novih članic." Neuradno pa je znano, da vse članice niso zadovoljne s trenutnim stanjem direktive in da je svet s tem dejanjem pridobil čas, da se strokovnjaki članic med seboj dogovorijo o sami vsebini. Več podrobnosti ter ozadja.

Zima bo zagotovo še vroča na tem področju. Še vedno pa čakamo na stališča strank, ki se borijo za vstop v parlament.

Slashdot - Kot navaja poročilo PriceWaterhouseCoopers [PDF; 1.8 MB], naj bi računalniški patenti bili posebna grožnja Evropski računalniški industriji. Tako naj bi relativno mil patentni režim v preteklosti privedel do vrste inovativnih, konkurenčnih in kvalitetnih izdelkov, prav patentni zakon, v trenutni obliki, pa bi uničil nadaljni takšen trend. In ker se je Slovenija s svojim vstopom v EU odločila spoštovati iste zakone, bi bil verjetno pravi čas, da zastavimo politikom kakšno vprašanje na to temo, saj bo v končni fazi prizadeta tudi slovenska IT industrija.

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...

ITworld.com - V večini liberalnih dežel obstajajo zakoni, ki prepovedujejo prisluškovanje ljudem brez sodnega naloga. Zaradi tega imajo obveščevalne službe mnogo težav, ko želijo vohuniti za svojimi državljani. Zato so se določene zaveznice povezale skupaj in tako sedaj vohunijo za državljani drugih držav in potem te podatke prodajajo vohunskim službam domačih držav. Sistem se imenuje Echelon in o njemu ni veliko znano saj poteka pod vodstvom skrivnih služb. Vseeno se sklepa, da trenutno prisluškujejo večini komunikacij in vse te podatke procesirajo v skrivnih centrih.

Marsikdo bi dejal, da je to samo še ena teorija zarote, vendar so znani primeri, ko so določene službe priznale, da so s pomočjo tega sistema ujele koga oziroma prestregli pomembne informacije. Stopnja prisluškovanja je v tem trenutku tako visoka, da je Evropska Unija izdala poročilo v katerem, med drugim, priporočajo svojim državljanom, da kriptirajo svoje povezave za varovanje zasebnosti.

To je bilo tri leta nazaj. Sedaj...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...