Slo-Tech - Podjetje NAMESYS je izdalo datotečni sistem Reiser4, ki velja za najhitrejšega med datotečnimi sistemi za Unixe. Kot je znano, je med distributerji Linuxa ena izmed ključnih razlik prav izbran datotečni sistem. ReiserFS tretje različice je za privzet sistem izbralo nekaj uglednih ponudnikov, med drugim SuSE, Linspire (Lindows) in Gentoo. Verjetno bodo izkazali zvestobo tudi sistemu Reiser4. Klik!

OSNews - Minimalne pomnilniške zahteve za Fedora Core 2: 192 MB in priporočenih 256 MB za udobno delo. Nekako smešno, ob razmisleku, da pri nas prodajalci sestavljenih računalnikov še vedno vgrajujejo po 128 MB delovnega spomina. Distrubucije, ki so manj zahtevne, seveda obstajajo, vendar v večini zanje plačamo veliko prebitega časa z optimizacijo ter drugimi nepotrebnimi deli, preden je sistem pripravljen za udobno delo na njem.

Pisec na osnews se je ubadal s problemom, kako kolegu, ki je sit virusov in podobnih nevšečnih stvari na Windows XP, namestiti linux. Odločil se je za Mandrake 10.0 official. Kolega se je čez nekaj dni vrnil z ugotovitvijo, da je sistem zelo počasen. Njegov računalnik je bil 600 MHz z 128 MB pomnilnika, Windows pa so seveda na tem sistemu delovali zelo hitro.

Tukaj se pa avtorju postavi vprašanje, kako to da se linux s slovesom stabilnega in hitrega sistema ne more kosati z raznimi manjšimi projekti, kot so recimo OpenBeOS, SkyOS ter recimo MenuetOS. Vsi našteti...

Linux Weekly News - Vsako leto Linux Journal išče sanjski računalnik za delovno postajo, na kateri teče GNU/Linux brez težav. Letos so izbrali štiriprocesorsko osnovo x86-64. Vam je všeč izbor komponent? Stroj bo dokončan do avgustovske številke Linux Journala.

Slashdot - Za razliko od Oken in večine operacijskih sistemov, ki so omejeni na ponavadi le en datotečni sistem, je v Linuxu tudi tu na voljo izbira. Zato je zelo pomembno, da ugotovimo, kateri nam najbolj ustreza in predvsem temu je namenjen hitrostni preskus dnevniških datotečnih sistemov. Najbolje so se odrezali JFS, ReiserFS in XFS, presenetljivo pa je zaostal ext3, ki je privzet v večini distribucij. Klik!

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...

Slashdot - Po internetu krožijo prve govorice, ki omenjajo povprečen sistem, na katerem bo tekel Microsoft-ov dolgo pričakovan operacijski sistem Longhorn. Omenjata se dva procesorja s hitrostmi med 4 in 6 GHz, 1 GB pomnilnika, do en terabajt skupnega prostora na disku in kar tri krat hitrejše grafične kartice od danes dostopnih. Prav tako so se na internetu pojavile prve slike Longhorna. Zaenkrat vse skupaj niti ne izgleda tako zelo zahtevno. [:D]

Slashdot - Kot velik podpornik Linuxa se IBM že nekaj časa lahko pohvali s portalom, namenjenim osveščanju o Linuxu in prostem programju. V posebni rubriki, namenjeni predstavitvi oseb, povezanih z Linuxom, so tokrat predstavili Stacey Quandt, raziskovalko in proučevalko Linuxa ter ostale odprtokodne programske opreme. Najzanimivejša izjava, ki jo je podala v intervjuju, je vsekakor ta, da bo po njenem mnenju Linux čez tri leta prehitel Windows kot operacijski sistem številka ena, in sicer po številu prodanih licenc za strežnike.

Kaj pa vi mislite?

Linux Today - Večina Linux distribucij zaenkrat uporablja že precej 'obrabljen' datotečni sistem ext2 (extended filesystem 2).
Stvar je sicer hitra in učinkovita, ima pa nekaj pomankljivosti v katerih jo konkurenti kot so NTFS, XFS in JFS precej prekašajo. Ena glavnih mankajočih lastnosti je predvsem tako imenovan 'journaling', kar pomeni, da se na disk najprej napišejo načrtovane spremembe šele nato pa se izvršijo. S to tehnologijo je povišana zanesljivost, saj se vam datotečni sistem pod nobenim pogojem ne more nikoli zares sesuti (v teoriji :). Hkrati pa tudi 'pobirnje' traja občutno manj časa, saj sistem nima problemov z ugotavljanjem kaj je šlo prejšnjič narobe (fsck, scandisk, chkdsk in podobni odpadejo).
Seveda je Linux na udaru in v razvoju je mnogo rešitev. Poleg večje zanesljivosti navadno prinašajo tudi povečano hitrost in druge cukerčke. Prvi tak je ReiserFS, ki je že prisoten v zadnjih uradnih Linux jedrih 2.4 (že dolgo pa ga podpira distribucija SuSe). IBM je na Linux prenesel...

LinuxPlanet - V grobem rečeno, je datotečni sistem način ter skupek metod, po katerih se datoteke zapisujejo na disku in so po njem urejene. Pri Oknih poznamo sistema FAT(32) ter NTFS, na Linuxu pa malo morje. Za večino novincev je vprašanje o željenem datotečnem sistemu v namestitvenem programu Linux distribucije lahko nemalo moteče, saj medtem ko je uporabnik Oken od 'nižjenivojskih' stvari bolj oddaljen in izoliran, so slednje veliko bližje uporabnikom Linuxa.

Na LinuxPlanet-u sem našel članek, ki poleg kratke zgodovine dodobra razloži predvsem t.i. 'journaling filesystem', datotečne sisteme, ki za preprečevanje napak uporabljajo dnevnik ter Hans Reiserjeve poglede na njih razvoj. No, opisano je sicer bolj strokovno, a še vedno lahko razumljivo. Priporočam :] Klik!