ZDNet - Kljub temu, da nekateri dajejo v nič vse, kar kakorkoli spominja na odprto kodo, se spet drugi ne morejo upreti skušnjavi, da ne bi kdaj pa kdaj pokukali vanjo in si česa "izposodili", pa čeprav so jih sicer polna usta o spoštovanju avtorskih pravic.

Harald Welte, razvijalec Linuxovega jedra, ki med drugim vzdržuje tudi stran GPL Violations, je na letošnjem CeBIT-u pisno opozoril predstavnike 13 podjetij, ki domnevno uporabljajo dele programja z licenco GPL, ne da bi objavili izvorno kodo svojih programov. Iz te trinajsterice sta navadnim smrtnikom verjetno najbolj znana Motorola in Acer. Do sedaj so odgovorili le pri tajvanskem podjetju X-Micro Technology in se pokesali zavoljo grehov, češ da na tem otoku še ni razvita kultura spoštovanja avtorskih pravic.

Čeprav bi omenjena podjetja v podobnem primeru najverjetneje reagirala na dosti bolj drastičen način, Welte upa, da se bo nesoglasja dalo rešiti po mirni poti, zato se zaenkrat še ne razmišlja o tožbah.

Če že sami niso...

HULK - Zagotovo ste med nameščanjem kakega komercialnega ali pa odprtokodnega izdelka že kdaj morali potrditi, da se strinjate s pogoji dovoljenja z auporabo programa (licence). Takrat vas je bila večina verjetno preveč neučakana, da bi brali vso pravniško latovščino, zato ste po najhitrejšem postopku označili možnost, da se strinjate, in kliknili "Naprej". Kljub vsemu pa je vse prej kot slabo, če se vendarle pozanimate, kakšna pravila igre (tudi z vdorom v vašo zasebnost!) ste s tem sprejeli. Naši kolegi iz Avstralije so si vzeli čas in pripravili 30 strani dolg dokument PDF, ki se "sprehodi" čez celotni obe najpogosteje uporabljeni dovoljenji (MS EULA in GPL), ob tem pa lahko najdemo vsak odsek še "preveden" v navadnim smrtnikom razumljivejši jezik.
Na dokument so nas opozorili naši južni sosedje in ob tem posebej poudarili 10. stran, kjer avtorji analize izpostavljajo dejstvo, da ima po MS EULA Microsoft pravico, da brez vaše vednosti namešča ali nadgrajuje programje v vašem stroju....

HULK - Morda je kriva "nadaljevanka" glede ekonomske cone, morda sta svoje pridali še tisti nesrečni žogobrcarski tekmi, dejstvo pa je, da je na teh straneh ostal zamolčan še en jesenski podvig naših južnih sosedov. Septembra so namreč splovili Govorni Linux za slijepe, (če ste premladi, da bi še ujeli ure t.i. srbohrvaščine, lahko kliknete tudi sem) t.j. posebno distribucijo Linuxa s sintetizatorjem govora, v prvi vrsti namenjeno slepim in slabovidnim za uporabo na praktično kateremkoli računalniku brez pregrešno drage Brailove vrstice in ostalih pritiklin.

Če smo že septembra pozabili poročali o tem izdelku, ki je do zdaj bil na voljo samo v obliki slike ISO, bomo napako popravili kar takoj (bolje ikad nego nikad, če smo se že podali v našo nekdanjo širšo domovino), saj je izšel tudi kot Debianov paket. Najavo septemberskega izida in sedanjega paketa .deb lahko preberete kje drugje kot na straneh HULK-a (hrvaškega združenja uporabnikov Linuxa).

Verjetno se že sprašujete, kaj...

Slashdot - 27. septembra 1983 je Richard Stallman poslal v svet oznanilo, da namerava napisati popolni brezplačni nadomestek za UNIX, ki se bo imenoval GNU (GNU NI Unix). K projektu so kmalu pristopili še drugi in tako so se rodila GNU orodja, ki jih ščiti danes dobro znana GPL licenca. Kasneje so programerji povezali GNU orodja z jedrom Linux in rodile so se prve Linux distribucije. Kljub neverjetni uspešnosti Linux jedra pa še vedno razvijajo lastno jedro, imenovano HURD. Marsikatero njihovo orodje najdete tudi v *BSD distribucijah, komercialnih UNIX različicah in na marsikakšnem Windows sistemu.

Washingtonpost - O Microsoftovih namerah beročemu mi je na misel padla izjava, ki se je pred kratkim precej pojavljala v političnih krogih in namiguje, da neke odločitve mnogim verjetno ne bodo všeč, vendar naj bi bilo tako bolje za državo (hej, Comrade Napoleon!); pa tudi podobnost s spremembo ameriške 'javne' podobe, kakor nam jo želijo prikazati mediji, je več kot le simbolična.

Microsoft želi namreč v naslednjo verzijo operacijskega sistema Windows (morda celo v naslednji service pack) vgraditi možnost avtomatskega doljemanja popravkov (nekatere navedbe v EULA dokumentu SP1 za WinXP to Microsoftu že dovoljujejo). To -- rekši ZavedniUporabnik -- naš najljubši sistem pak že ima, vendar gre pri tem za to, da bo avtomatsko posodabljanje privzeto vklopljeno in ga bo moč izklopiti, medtem ko je trenutno ravno obratno.

Odzivi aktivizma zaenkrat -- ko so to šele sveže govorice -- še niso opazni vendar precej pričakovani. Ne dvomim, da bo precej govora o posegih v zasebnost, vendar so mnenja mnogih, ki...

The Register - EULA - End User Licensing Agreement, na katere postavke se moramo strinjati, če inštaliramo Microsoftove programe je zopet vzbudila zanimanje, saj so v njej našli postavko, ki dovoljuje MSju, da dostopa do informacij o našem sistemu in ga avtomatično popravlja in obnavlja. Ta dodatek so našli v Service packu 1 za WindowsXP in SP3 za Windows2000.

Sporno v EULA je po novem to, da si Microsoft dovoljuje pregled posodobitve vašega sistema in ga avtomatično obnovi, če je le-to potrebno. Sicer WindowsUpdate poznamo vsi, toda zakaj so ga dali v EULA se sprašujejo na The Registerju. Upravičena opazka ali pikolovstvo? Odločite se sami.

Vnunet - EULA ali 'Pogodba za končnega uporabnika' je standardni spremljevalec neštetih programskih paketov. Če želite najbolj 'opazen' primer: v vseh Microsoftovih škatlah je tak zanikrn list papirja z veliko malega teksta, ki z malim tekstom veleva, da morate ves mali tekst prebrat.

Ena spornejših točk EULA pa je verjetno omejitev pri prodaji: kupcu avtorsko zaščitenega izdelka namreč ne dovoljuje preprodaje slednjega (torej, kupiš nek izdelek, nato pa ga ne uporabljaš več, in bi ga rad prodal). Se pa to zna spremeniti - Klik!

Evil 3D - Mhja, za nas "navadne uporabnike" še en izmed množice overclockerskih programčkov za Nvidiine kartice ni kakšna posebno zanimiva novica, toda za Linuxaše je to nekaj zelo zanimivega (predvidevam... Linuxaši so namreč čudne žverce, ki jih ne razumem najbolje ). Na strani Evil 3D si tako lahko priskrbite programček z imenom NVClock, ki bo omogočil navijanje Nvidiinih kartic tudi pod Linuxom. Welcome .