Slashdot - Če ste morda spregledali, vas obvestimo, da je včeraj izšla nova verzija drugega najbolj priljubljenega odprtokodnega operacijskega sistema. Nova različica FreeBSD nosi oznako 7.2 in prinaša kar nekaj novitet. Nič novega ni pri podprtih platformah, ki ostajajo amd64, i386, ia64, pc98, powerpc in sparc64. Nekatere vidnejše izboljšave so: podpora za popolnoma transparentne superstrani za pomnilnik za aplikacije, podpora za več IPv4 in IPv6 naslovov za jail, Gnome 2.26, KDE 4.2.2 itn. Celoten seznam si lahko prebrete na uradnih straneh, prenos pa je najbolje opraviti s slovenskega zrcalnega strežnika.

OSNews - Odličen operacijski sistem FreeBSD se je vse do sedaj predstavljal z maskoto prijaznega hudička, ki je pravzaprav simboliziral demone, t.j. procese v ozadju, tipične za strežniško programsko opremo. Ker so nekateri to maskoto razumeli nekoliko narobe in ker so lanske volitve nazorno pokazale stanje duha onstran luže, so se pri projektu odločili za novo maskoto. Na natečaj je vabljen vsakdo, ki ne sodeluje pri projektu FreeBSD. Zainteresirani lahko do 15. marca pošljejo predlog v enem izmed vektorskih zapisov, ki mora biti njihovo avtorsko delo in ne sme biti žaljiv do katerekoli vere, kulture, spola ipd. Nagrada za izbran predlog bo poleg večne slave še 500 ameriških zelencev, kar niti ni tako malo za povprečen študentski žep[:\\]. Še novica na OSNews in stran z razpisom.

O rezultatih natečaja bomo poročali, bo pa FreeBSD v vsakem primeru ostal najmanj tako "vražji", kot je bil do sedaj.

OSNews - Organizacije in podjetja, ki želijo uporabljati prosti Unix, imajo danes na voljo dve rešitvi: bolje propagiran Linux ali starejši BSD. Naslednji članek nam predstavi vse glavne različice BSD-ja, ki se ponašajo vsaka s svojo specifičnostjo: FreeBSD (hitrost), NetBSD (prenosljivost med platformami), OpenBSD (varnost) ter Darwin (Mac OS X).

Domače strani vseh BSD-jev:
FreeBSD
NetBSD
OpenBSD
OpenDarwin
DragonFly BSD (ni omenjen v članku)

Slo-Tech - Vas je kdaj zamikalo, da bi preizkusili, kaj vse zmore FreeBSD, pa niste našli prave volje, da bi si vzeli čas zanj, oz. preuredili razdelkov na že tako vedno premajhnem disku? No, naši zahodni sosedje so pripravili FreeSBIE, nekaj podobnega Slo-Tech Linuxu, le da je zgrajeno okoli najnovejšega FreeBSD 5.2.1. Stran za dolvleko ok. 550 MB ISO slike CDja je tule, naznanilo pa lahko najdete na BSDforums.

Slashdot - V nekaterih večpredstavnostnih predvajalnikih družbe RealNetworks (RealOne Player, RealOne Player v2, RealPlayer 8, RealPlayer 10 Beta...) so odkrili kar tri varnostne luknje, ki zlobnežu omogočajo, da v večpredstavnostno datoteko podtakne zlobno kodo, ki se izvede ob predvajanju. Več podrobnosti najdete tukaj, lastniki luknjastih predvajalnikov pa oddeskajte še sem.

Manj nevarno luknjo, nadležno predvsem za tiste redke "srečneže", ki že uporabljate nov protokol IPv6, so odkrili tudi v operacijskem sistemu OpenBSD. Z nekaj ukazi IPv6 je mogoče "sesuti" sistem, ki domuje na naslovu IPv6. Zaenkrat še nič ne kaže, da bi poleg "sesutja" bile mogoče še druge nečednosti, tako da se utegnejo na OpenBSD-jevi spletni strani še naprej hvaliti o "zgolj eni oddaljeni luknji v privzeti namestitvi v več kot 7 letih". Pa tudi če števec povečajo na dve, konkurenci po številu lukenj še lep čas ne bodo dihali za ovratnik. Informacije o luknji in krpanju najdete tu. Mimogrede, FreeBSD nima te...

Slashdot - O nedavnem izidu različice FreeBSD 5.2 smo že poročali. Če ste do sedaj še bili v hamletovski dilemi "namestiti ali ne namestiti", vam bo morda v pomoč tale recenzija, ki so jo objavili na portalu The Jem Report. Recenzija se začne z opisom licence BSD, nadaljuje s kratko predstavitvijo politike različic, sledita kratko pojasnilo glede domnevne (ne)povezanosti FreeBSD in Mac OS X ter povezava do nepogrešljivega priročnika. V nadaljevanju sta na kratko opisana postopka namestitve in posodabljanja programja, zaključi pa se z opisom novosti, neprizanesljivim seznamom žužkov ter zaključkom, kjer avtor ugotovi, da srečni lastniki različice 5.1 nimajo pravega razloga za nadgradnjo. Zanimivo branje (ki seveda nikakor ne more nadomestiti priročnika!) tudi za tiste, ki se z "hudičkom" še niste srečali in razmišljate, ali bi mu odmerili nekaj GB vašega vedno premajhnega diska. Morda vam bodo kaj koristili tudi odzivi pod novičko na Slashdotu.

KDE - Uporabniki Linuxa in drugih UNIX-ov trenutno težko pričakujemo izid namiznega okolja KDE 3.2, danes pa so nas razvijalci presenetili z izdajo nadgradnje stare veje. KDE 3.1.5 odpravlja nekaj hroščev, predvsem pa varnostno luknjo pri branju informacij o datotekah VCF. KDE 3.2 izide čez par tednov, do takrat pa si lahko ogledate neuradno slikovno predstavitev.

Izvirna novica | Dolteg | Seznam sprememb

OSNews - Črv Blaster, virus SoBig, izpad elektrike na severovzhodu ZDA in v Kanadi ter številni vdori v spletne strežnike so tako močno zaznamovali drugo polovico leta 2003, da jo je časopis Wired označil za najtemnejše obdobje za internetno infrastrukturo doslej.

Netcraft je v tem pestrem obdobju poiskal 10 najzaneslivejših podjetij, ki se ukvarjajo s spletnim gostovanjem. Najuspešnejši med njimi je iNetU Managed Hosting, ki je eno izmed treh podjetij, ki niso doživela izpada niti za trenutek. Kar sedem najzaneslivejših podjetij na strežnikih uporablja FreeBSD, po eden pa Windows in Linux.

Netcraft je danes med drugim sporočil, da Microsoft še vedno ni izdal popravka za napako v Internet Explorerju, ki omogoča prikaz lažnega naslova URL. Zato so razvili posebno storitev, s katero lahko banke in druge finančne ustanove preverjajo ustreznost naslovov.

OSNews - Pred dnevi je luč sveta ugledal FreeBSD 5.2. Glede na različico 5.1 ne prinaša kakšnih revolucionarnih novosti, omenimo samo izboljšano podporo diskovnim krmilnikom IDE, SATA in 802.11a/b/g, izboljšano podporo ACPI (upravljanje napajanja), odjemalsko podporo protokola NFSv4 ter najnovejše različice KDE oz. GNOME. Poskusno je dodano tudi večnitno filtriranje in usmerjanje IP prometa. Tako kot dosedanji različici 5.x tudi ta še vedno nosi oznako eksperimentalna. Za produkcijsko rabo razvijalci priporočajo preverjeno 4.9 ali katero drugo različico iz družine 4.x.

Za tiste, ki ga še ne poznate, gre za prost operacijski sistem, pred kratkim je praznoval 10. obletnico, ki se je zaradi odličnih karakteristik v obremenjenih omrežjih prijel zlasti na strežnikih, četudi je povsem uporaben za namizje. Od Linuxa se razlikuje v tem, da je nastal neodvisno od njega in pa po licenci BSD, ki je precej liberalnejša od GPL, saj dovoljuje, da lahko dele kode vključujete tudi v "zaprte" programe,...

Slo-Tech - Danes sta na spletni strani OpenOffice.org tudi uradno objavljena projekta Slovenski OpenOffice.org (sl.ooo) in Grški OpenOffice.org (el.ooo). Oba pripadata obsežnejšemu projektu z imenom Native-lang, katerega naloga je predstavljati, koordinirati in razširjati jezikovne skupnosti uporabnikov in razvijalcev OpenOffice.org po vsem svetu.

Kot je povedal vodja Native-lang projekta, Charles Schulz, nova projekta kažeta na nenehno širjenje OpenOffice.org v evropskem prostoru.

Spletni naslov slovenskega projekta najdete na naslovu http://sl.openoffice.org. Služil naj bi kot izhodiščni naslov za nadaljnje informacije o novostih projekta, povezavah do datotek za prenos z najnovejšimi stabilnimi in preskusnimi različicami programa, podpori uporabnikom preko dopisnih seznamov idr.

Gradnjo paketov za okolja GNU/Linux, Microsoft Windows, FreeBSD in Sun Solaris/Sparc za nas in za druge jezike (danski, madžarski, slovaški in seveda češki) izvajajo člani češkega OOo projekta pod vodstvom...

PC Linux Online - SCOsource, oddelek podjetja SCO, Inc., ki skrbi za zaščito lastnine omenjenega podjetja, je letos marca vložilo tožbo proti VelikemuModremu™, ker naj bi ta zlorabil Unixovo kodo podjetja SCO in jo prenesel na Linux, kar je podjetju prineslo velike finančne posledice.

Spletna revija MozillaQuest je objavila pogovor s Chrisom Sontagom, podpredsednikom SCO (prej znan kot Caldera International, Inc.) in vodjo oddelka SCOsource. Njegov oddelek naj bi ugotovil, da je izvorna koda podjetja SCO prisotna tudi v distribucijah Red Hat in SuSE, ni pa je v Linuxu -- jedru. Več kot očitno se zdi, da bo podjetje kmalu vložilo tožbo tudi proti omenjenima distributerjema Linuxa.

Zanimivo je, da se je SCO usmeril samo na komercialna podjetja, ki imajo opravka z Linuxom. Izgleda, da so jih napadli, ker imajo to, česar oni nimajo -- denar. Zelo težko je tudi verjeti, da so prečesali te gigantne kose izvorne kode in jih povrhu vsega še primerjali s svojo. In kje je Mandrake? So se ga usmilili, ker je...

Maximum PC - Kaj dobite, če skombinirate štiri 5400rpm Maxtorje, 7200rpm Maxtorja, in enega 7200rpm Western Digitala? Vse to priključite na Gigabitovo GA6VXE7+ matično ploščo, 1GHz P-III, Promisov PCI IDE ATA/100 kontroler in ATI Rage 128 grafično kartico, za nameček pa še 350-vatni napajalnik.

Odgovora verjetno ne poznate, gre pa za Menažarijo ali Zverinjak po domače. Gre za računalnik, ki ima nameščenih 37 operacijskih sistemov, ki jih izbiramo v petih boot menijih. Vsekakor za knjigo rekordov.

Vas zanima, kaj ima 18-letni lastnik povedati o svoji zverini? Klik.

Linux Mandrake - Po zadnjih anketah, ki so jih opravili v ZDA, vodi distribucija Linuxa Mandrake - 33.8%, sledijo ji Red Hat - 30.7%, SuSE - 23.8%, FreeBSD - 5.6%, Caldera - 2.5%, Corel - 2.3% in Turbo Linux - 1.2%. Ni mi pa jasno, zakaj je na ta seznam uvrščen FreeBSD?!?