Heise - Nizozemsko računsko sodišče (Algemene Rekenkamer) je objavilo poročilo o finančnih posledicah uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. V njem ugotavljajo, da bi bili prihranki zaradi prehoda zanemarljivi.

Izračunali so, da so izdatki za informatiko lani znašali 2,1 milijarde dolarjev, a so od tega za licence porabili zgolj 88 milijonov evrov, 170 milijonov evrov pa za vzdrževanje programske opreme. Ker je to zelo majhen delež celotne pogače, so zaključili, da prehod ni smiseln zaradi prenizkih prihrankov. Zapisali so še, da ne obstojijo trdni dokazi, da bodo prednosti odprtih standardov postale otipljive.

Vlado in parlament opozarjajo, da se pri snovanju prihodnjih smernic...

Slashdot - Ruski premier Vladimir Putin je podpisal načrt (ruski izvirnik, strojni prevod v angleščino), ki predvideva začetek postopnega prehoda na uporabo odprtokodne programske opreme v Ruski federaciji. Prihodnje leto bodo začeli preizkušati osnovne pakete odprtokodne programske opreme in določili, katere formate bodo uporabljali za shranjevanje podatkov. Leta 2012 bodo začeli postavljati nacionalni repozitorij programske opreme, medtem ko bodo leta 2014 začeli nameščati odprtokodno programsko opremo na računalnike v javni upravi.

Rusija je že večkrat najavila razvoj lastnega odprtokodnega operacijskega sistema in druge programske opreme, nazadnje lanskega februarja, a nobeden izmed projektov ni zaživel. Ob najnovejši najavi pa...

Slo-Tech - Razvijalec odprtokodne programske opreme z Australian National University Angus Gratton je objavil trditve, da največji avstralski ponudnik dostopa do interneta Telstra, ki je delno v državni lasti, krši licenco Splošno dovoljenje GNU (GPL). Gratton trdi, da njihovi izdelki T-Hub, T-Box in najverjetneje tudi T-Touch Tab vsebujejo dele kode iz Linuxa, ki je licencirana pod GPL. Slednja zahteva, da se izda celotna izvorna koda izdelka in jasno označi, da velja licenca GPL, česar pa Telstra ni storila. Omenjeni Telstrini izdelki so na trgu manj kot leto dni, a so že dosegli vidni uspeh, saj...

Washington Times - Kot poročata Washington Times in The Wall Street Journal, je skupno podjetje Nokie in Siemensa, Nokia Siemens Networks (NSN), iranskemu državnemu podjetju Irantelecom prodalo sistem za nadzor elektronskih komunikacij.

Uradno seveda z namenom boja proti kriminalu, v podjetju pa tudi poudarjajo, da so spoštovali tudi izvozne omejitve ZDA in EU. A kot je v pogovoru za Washington Times povedala Lily Mazaheri, iranska odvetnica, ki brani številne iranske disidente, so v začetku leta aretirali enega izmed njenih klientov in sicer zaradi pogovorov, ki jih je imel z njo preko sistema za neposredno sporočanje (ang. instant messaging). Klientu so ob zaslišanju pokazali izpiske internetnega pogovora ter ga poslali v zapor.

Iran tako postaja eno izmed testnih področij za preizkušanje tehnologije deep packet inspection.

Predstavnik NSN Ben Roome pa je kljub temu izjavil, da "verjamemo, da povezanost, ki jo omogočamo, družbam prinaša pomembne prednosti, predvsem z odprto izmenjavo informacij...

Slashdot - Če se še vedno zagriženi uporabniki zaprtokodne in lastniške programske opreme še tako upirajo neizbežnosti, odprtokodna programska oprema vse bolj pronica v vsakdanje življenje in uporabo. Najnovejši dokaz zmožnosti odprtokodne programske opreme je tako izdelava spominskega bančnega kovanca za pet evrov, ki je bil na nadtečaju na Nizozemskem izbran kot zmagovalni predlog.


Za naslov tečaja je Nizozemsko finančno ministrstvo izbralo temo "Nizozemska in arhitektura", izbrano delo pa iz imen najbolj znanih nizozemskih arhitektov (glede na velikost razvrščeni po priljubljenosti v spletnem iskalniku Yahoo) sestavlja glavo kraljice Beatrix. Večinoma je bil kovanec izdelan s Python-om, vendar je bilo za končne popravke potrebno uporabiti še Gimp, Inkscape, Phatch,...

Slashdot - Po tem ko se je več različnih distribucij odločila ali se še odloča o umiku najnovejšega XFree86 zaradi spremembe licenčne pogodbe, se zdaj nekaj podobnega lahko zgodi tudi Apache-ju, spet zaradi neujemanja z GPL. Nova, druga verzija licence, bo v uporabi v vseh Apachejevih projektih, med najbolj popularnimi pa so različne knjižice Jave in internetni strežnik. Nova licenca je postala nekompatibilna z obstoječo GPL, zaradi dovoljevanja vsebin, ki so avtorsko zaščitene, kljub veliki verjetnosti, da bo podobne spremembe doživela tudi licenca GPL v naslednji, tretji različici. Za več informacij, odklikajte sem.

Najdi.si - Windows XP je preveden v 47 jezikov, Office 2003 pa v 34. Če je to veliko ali malo, nam razkrije primerjava s konkurenco. OpenOffice.org je na voljo v 30 jezikih, poteka pa še prevajanje v dvakrat toliko jezikov. Namizno okolje KDE lahko v domačem jeziku uporabljajo govorci 40 jezikov, prav toliko pa jih je "na poti". Mozilla je prevedena v 59 jezikov, kmalu pa se bo število povečalo za nekaj deset.

Očitno je torej, da odprtokodna skupnost uspešno širi svoje izdelke v bolj eksotične države, torej tudi v tiste, ki jih komercialni ponudniki zanemarjajo. Tu se kaže izvrstna priložnost za širjenje odprte kode. V zanimivem članku na C|Net je tudi izjava vodje slovenjenja pisarniške zbirke OpenOffice.org, Roberta Ludvika.

Slo-Tech - Točno tako. Kmalu bo izšel KDE 3.2 in zadnji rok za oddajo prevodov je 17. januar 2004. Tako imamo manj kot 2 tedna časa, da silovito zavihamo rokave in se lotimo prevajanja.

Seveda je prvo vprašanje, kje in kako sploh začeti. Večino informacij dobite na wikiju slovenjenja odprte programske opreme. Preberite ga v celoti, skupaj z vsemi povezavami, še posebej preudarno pa razdelek "Za prostovoljce". Ko končate z branjem, nas zasujte z vprašanji, najlažje kar preko elektronske pošte ali v forumu na Slo-Techu. In ko bo vse jasno, boste prejeli datoteke za prevajanje, ki jih bomo ob koncu vašega dela še pregledali, vas opozorili na morebitne napake in vam dal naslednjo zadolžitev [:D].

Slashdot - Farsi, iranski uradni jezik, ki ga govori okoli 100 milijonov ljudi, dobiva čedalje večjo podporo v odprtokodni programski opremi. Lep primer je namizno okolje KDE, ki je v farsi prevedeno od januarja 2003.

Iran je deležen ameriških sankcij in ni podpisal mednarodnega zakona o patentnih pravicah. To zmanjšuje pomembno tržišče vsem podjetjem, ki bi se odločila za prodajo izdelkov z odprto kodo. Države v razvoju se še kako soočajo s problemom cene programskih paketov, zato bi tu odprta koda verjetno zasijala še močneje.

Vendar pa podpora farsiju ne pomeni, da je uporaba odprtokodne programske opreme, ki je po večini zaščitena z licenco GPL, v Iranu legalna. GPL namreč zahteva, da mora...

OSNews - Eugenia Loli-Queru, urednica strani OSNews, velja za eno izmed najbolj uglednih kritičark operacijskih sistemov in programja, povezanega z njimi. Nazadnje si je ogledala namizno okolje KDE 3.2 Beta 2 "Dobra Voda", ki je izšlo nedavno. Po njenem mnenju je KDE 3.2 bistveno hitrejši od prejšnjih različic in tudi od konkurenčnega okolja GNOME 2.4(!), kar je vsekakor pohvalno, saj smo hitrost pri KDE-ju precej pogrešali. Novih možnosti je preveč, da bi vse našteval, omenim pa naj še glavno črno piko, ki jo je Eugania dala KDE: okolje ostaja še vedno prenasičeno, torej novemu uporabniku ponuja toliko možnosti, da se le-ta prevečkrat izgubi. Meniji so še vedno preobsežni, da ne govorimo o nastavitvenih modulih v Nadzornem središču. Klik!

PC Linux Online - Začelo se je obdobje velikega preskušanja beta različic nove izdaje KDE, saj je pred kratkim izšel "Rudi", strokovno imenovan KDE 3.2 Beta 1. Do izida končne različice ne bo dodane nobene nove možnosti, torej je zdaj idealna priložnost, da si ogledate, kako bo izgledala nova različica najbolj priljubljenega namiznega okolja za Linux. Glede na to, da se nova različica lahko pohvali s 25 strani dolgim načrtom razvoja, odpravljenimi 10 000 hrošči in z odobrenimi 2000 zahtevami uporabnikov, bi do konca predstavitve novosti v KDE 3.2 verjetno potrebovali več časa, kot ga je ostalo do izida končne različice. No ja, kljub temu pa ostaja nekaj pomembnih stvari, ki izstopajo, zato jih odkrijte!

Overclockers Australia - Med deskanjem po spletu sem naletel na par zanimivih zgodbic, ki vam jih podajam v branje.

Prva govori o nevarnosti, ki jo predstavlja Mandrake 9.2 Linux LG-jevim CDROM pogonom. Očitno se ne marata najbolje, tako da inštalacija tega operacijskega sistema povzroči takojšnjo smrt pogona.

Druga novička pa govori o dogodkih med snemanjem filma The Passion. Film govori o poslednjih urah življenja Jezusa, kar je zanimivo pa je to, da je v igralca, ki igra Jezusa, med snemanjem v Rimu udarila strela. Igralec ni bil poškodovan, producent pa je dejal, da je videl dim, ki se je pokadil iz igralčevih ušes.

Slashdot - Nekomu je v Avstraliji uspelo patentirati kolo. Naj nekdo ustavi te idiote - patentne uradnike (oprosti Einstein) in politike, ki si izmišljujejo takšne sisteme.
Vprašanje pa ostaja - ali patenti resnično pospešujejo razvoj (ker naj bi povečevali motiv za inovacijo) ali ga zaustavljajo (ker onemogočajo uporabo le te)? 20 let patentne pravice za programje, je to premalo, preveč ali pa je sploh ne bi smelo biti?
Po drugi strani pa vemo kaj so naredili američani, ko jim je kapnilo, da bodo prva Disnyeva dela kmalu šla v 'javno last'. Ker je Mikimiška pač tak simbol so malce spremenili zakonodajo in podaljšali zaščito takšnih del še za nekaj desetletij.