PhysOrg.com - Raziskovalci iz CERN-a poročajo o rekordnem dosežku pri hranjenju antimaterije, saj so uspeli 309 atomov antivodika obdržati skoraj 18 minut, preden je prišel v stik z materijo in anihiliral. To je za štiri velikostne razrede dlje kot doslej, ko so uspeli antiatome v različnih pasteh hraniti vsega nekaj sto milisekund. Več minut je za atome praktično večnost in tako nudi nove možnosti raziskav antimaterije.

V trkalniku nastale pozitrone in antiprotone so dovolj ohladili, da so imeli zadosti nizko energijo pri tvorbi antiatomov. Te so nato v osnovnem stanju ujeli v magnetne pasti, kjer so se zadržali 1000 sekund, preden so anihilirali zaradi trkov z ostanki plina (vakuum pač nikoli ni...

Nature - Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA...

Slo-Tech - Znanstvenikov s Caltecha (California Institute of Technology) smo že dolgo vajeni kot stalnih gostov v novicah o tehnoloških in znanstvenih prebojih, tokrat pa so nas razveselili s prvim "zdravilom" - nanoroboti, ki so na testiranjih uničili rakave celice 1/1, zaenkrat brez kakršnihkoli stranskih učinkov.

Po besedah Marka Davisa, vodje razvojnega tima, ki je ustvaril armado nanorobotov za boj proti rakastim celicam, gre za novo stopnico in prvi uspeh te vrste - prvo zdravilo, ki je selektivno napadlo in uničilo rakave celice.

Gre za postopek vstavitve RNA fragmenta v rakasto celico, s tem pa blokado določenega gena v genskem zapisu celice in tako tudi z njim povezane...

Slashdot - GLAST (Gamma-ray Large Area Space Telescope) je teleskop, ki ga je NASA izstrelila lani in po vesolju opreza za gama sevanjem. Ti žarki niso nič drugega kakor fotoni z zelo visoko energijo, ki nastajajo na različne načine, običajno ob radioaktivnem razpadu nestabilnih jeder. GLAST sicer prvenstveno strmi v oddaljeno vesolje, a je v prvih 14 mesecih delovanja zaznal tudi 17 izbruhov gama sevanja na Zemlji. Nekateri izmed teh, ki so sicer vedno nastajali med nevihtami, so vsebovali celo podpise, značilne za anihilacijo antimaterije. Med dvema nevihtama naj bi tako zaznali emisije gama žarkov intenzitete, ki jih lahko pojasnimo le z anihilacijo pozitronov, so objavili v četrtek na...

The Economist - Medtem ko se mnogo govori o pokrivanju celotnih mest s prostimi brezžičnimi omrežji, resničnost tovrstnim načrtom ugovarja: Chicago je prejšnji teden tako postalo menda prvo mesto, ki je takšen načrt opustilo.

Ker so v večini primerov tovrstni projekti prevelik zalogaj za mestne oblasti, jih slednje zaupajo zunanjim izvajalcem - ti pa morajo zagotoviti njihovo rentabilnost. Ob tem se srečujejo s tehničnimi težavami; dejanska omrežja za funkcionalno delovanje ponavadi potrebujejo od 20 do 100 odstotkov več oddajnikov, kot je bilo načrtovanih, hkrati pa ti še vedno ne sežejo skozi zunanje stene zgradb.

Mlačen pa je tudi odziv ciljne javnosti: največji tovrstni sistem na svetu, v Tajpeju, naj bi za dosego točke preloma moral doseči 250.000 rednih uporabnikov do konca leta 2006, vendar jih je še aprila 2007 imel le 30.000. (Primer iz Arizone, ZDA: 32.000 planiranih, 600 dejanskih naročnikov.)

Upravljalci vseeno poskušajo oblasti prepričati v sodelovanje z drugačnimi shemami:...

Ars Technica - Marsikomu je jasno, da proizvajalci programske opreme kdaj pa kdaj pretiravajo z ocenami o njihovih izgubah zaradi piratstva. Ljude, ki poganjajo drage programske pakete, niso nujno pripravljeni odšteti vsote, ki jo zahteva založnik - ampak PR stroj seveda teh stvari ne upošteva in tupi svoje. Ampak to, kar je pa ušpičila BSA, pa že meji na preverznost. Ocena, da so izgube narastle za 4 milijarde dolarjev, stoji na študiji ki jo je upravil IDC - temelji pa na statistiki, ki z realnostjo nima nobene zveze.

IDC računa povzročeno škodo takole:

To derive its piracy rate, IDC estimates the average amount of software that is installed on a PC per country, using data from surveys, interviews and other studies. That figure is then reduced by the known quantity of software sold per country-a calculation in which IDC specialises. The result: a (supposed) amount of piracy per country. Multiplying that figure by the revenue from legitimate sales thus yields the retail value of the...

Slo-Tech - Microsoft je z izdajo popravka MS05-019 pokrpal "luknjo" in onemogočil "surove vtičnike" (raw sockets) v novejših Windows sistemih. S tem naj bi prispevali k varnosti omrežij, saj surovi vtičniki omogočajo obhod določenih mehanizmov operacijskega sistema in krojenje IP paketov po lastnih željah (tudi nepravilnih). S tem sicer kršijo standard, vendar bo zaradi tega le kakšen DOS napad manj. To se sicer še vedno da zaobiti, npr. z nalaganjem zlonamernega programa v samo jedro, vendar to ni tako trivialno.

Zanimivo je, da ima skoraj vsak operacijski sistem polno podporo TCP/IP standardu, saj je ta osnovni gradnik interneta. Še bolj zanimivo (ali pa morda žalostno) pa je to, da je Steve Gibson iz grc.com na to že pred leti opozarjal, pa ga Microsoft ni jemal resno.

Slashdot - Korejski znanstveniki so ugotovili, da je na območjih v okolici oddajnikov radijskih valov AM kar 70% več smrti zaradi levkemije kot običajno in skoraj 30% več za rakom kot v povprečju. Enak rezultat so potrdile tudi nakeatere prejšnje raziskave, vendar po besedah Mary McBride niso povsem prepričljive. Razlogi za rakasta obolenja so po njenem mnenju lahko drugi. Omeniti velja še, da nekatere druge organizacije, med njimi Svetovna zdravstvena organizacija, zahtevajo tudi raziskave o vplivu na zdravstveno stanje ostalih radijskih valov, predvsem tistih, ki jih oddajajo mobilni telefoni. Klik!

The Economist - The Economist poroča o zanimivi Microsoftovi "dilemi": podjetje ima nerazporejenih (oz. v obliki gotovine (9,348) ali kratkorkočnih vrednostnih papirjev (47,059)) 56 milijard dolarjev (65,27). Delničarjem neposredno ljubša varianta -- torej izplačilo dividend -- že od nekdaj ni Microsoftova najbolj priljubljena (kaj šele prakticirana [:)]) rešitev, ampak bolj izhod v sili.

Bodimo pošteni: o podobnem stanju smo že poročali pred približno letom dni, med tem pa se je kup povečal za 10 MRD USD. Bill Gates sicer rad poudarja, da želi imeti vedno na razpolago vsaj toliko sredstev, kolikor bi jih podjetje potrebovalo za enoletno preživetje brez prodaje, vendar bi to ob današnjih številkah pomenilo polovico zneska. Ljubša rešitev je tudi tokrat nakup (se opravičujem: združitev) drugih podjetij, vendar bi to ob strategiji podjetja, ki nasprotuje velikim transakcijam (nakupi nad 100 MIO USD) oz. spodbuja povezovanje z namenom pridobivanja intelektualnega in človeškega kapitala, pomenilo...

Slashdot - Vsi, ki imajo radi znanstveno fantastiko, verjetno poznajo antimaterijo. V Zvezdnih stezah namreč skupaj z materijo poganja warp pogone. Po nekaterih izjavah in teorijah naj bi bilo to zduževanje nemogoče, a vsi vemo, da so nekoč govorili, letenje ni mogoče in da je Zemlja ploščata ...

A kot poroča Slashdot, jo bomo kmalu lahko uporabljali v praktični znanosti in za naše dobro. Znanstveniki v Ženevi so odkrili, da lahko antiprotone pošljejo v točno določeno celico, ki jo izberejo in da tam povzročijo veliko več "škode" na tumornih oz. rakavih celicah. Poleg tega pa, v primerjavi z drugim metodami zdravljenja, povzročijo zelo malo škode na bližnjih celicah, saj je tehnologija veliko bolj precizna. Klik!

Slashdot - Na spletni strani časopisa The Economist so spisali zanimiv članek o uveljavljanju odprte kode po svetu in don Kihotskem boju Microsofta z mlini na veter.

Dolgo časa so protagonisti odprte kode poudarjali slabosti zaprtega programja, vendar so bili to bolj osamljeni glasovi, predvsem v računalniški sferi. S člankom v Economistu pa bo odprta koda vzbudila precej več zanimanja tudi v poslovnih okoljih in državnih institucijah.

Microsoft grožnje iz strani OSS (Open Source Software) jemlje zadnje čase vse bolj resno, tudi s podlimi izjavami tipa "odprta koda je rak za gospodarstvo..." in "principi odprte kode so utelešenje komunizma...". No, med drugim je Microsoft ustanovil Shared Source Initiative, ki partnerjem omogoča vpogled v izvorno kodo Microsoftovih izdelkov (ne pa tudi spreminjanje!). S tem pa je Microsoft v nasprotju s svojimi izjavami izpred nekaj let, ko so vodilni trdili, da poznavanje izvorne kode vodi k lažjemu zlonamernemu izkoriščanju slabosti programskih...

Slo-Tech - O tej temi je bilo povedanega že veliko, na kratko pa lahko rečemo, da sta se oblikovala dva tabora: pro et contra. Izvedene so bile že mnoge raziskave, med katerimi so škodljivost naših gizmov tako potrdili kot zavrnili. No, najnovejša raziskava se naj bi dvignila nad laboratorijske poskuse na podganah, ter se raje posvetili na človeške celice. Ugotovili so, da mobiteli definitivno izzivajo spremembe v možganskih celicah, saj naj bi sevanje mobilnikov poškodovalo prepreko, ki bi odvračala škodljive snovi v krvi od vstopa v možgane. Posledice? Glavoboli, nespečnost ter celo Alzheimerjeva bolezen. Sicer pa povdarjajo, da so bili poskusi izvedeni v laboratorijih, kjer se zaznajo vsakršne mikroskopske spremembe, tako da naj bi bilo uporabljanje mobilnikov še vedno "varno". Eh, če ne možganski, pa pljučni, če ne pljučni, pa kožni,... Klik!