Slo-Tech - ATI ima veliko ljubiteljev, vendar je med njimi le malo uporabnikov prostega in brezplačnega operacijskega sistema. Za razliko od velikega konkurenta se je ATI odločil, da za Linux ne ponudi enakovrednih gonilnikov za svoje izdelke, pa še te so se namenili izdelati le za izbrane modele. Jeza uporabnikov Linuxa in imetnikov kanadskih kartic je narasla do te meje, da so vložili peticijo za gonilnike ATI-jevih kartic za Linux. Število podpisnikov je že močno preseglo 10 tisoč.

Kdo ve, morda pa tudi ATI misli, da Linux ne obstaja.

Linux World - NASA (The National Aeronautics and Space Administration) je dala zeleno luč za izgradnjo največjega superračunalnika, zasnovanega na računalnikih Altix podjetja Silicon Graphics (SGI), ki imajo po 512 procesorjev. Gruča dvajsetih računalnikov s skupno 10 240 procesorji bo služila oddelku Advanced Supercomputing Facility v Nasinem raziskovalnem centru v Moffett Fieldu v Californiji. Računalnik bo poganjal operacijski sistem Linux. Podrobnosti, mnenje Billa Thigpena, ki bo vodil projekt, in Linusa Torvaldsa, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, najdete tukaj.

Na novico nas je opozoril stran na .

KDE - Bralci revije LinuxWorld Magazine vsako leto izbirajo najboljše izdelke, ki so kakorkoli povezani z Linuxom. Nagrajence večkrat primerjamo z dobitniki oskarjev, saj nagrada velja za najbolj prestižno med vsemi s področja odprte in proste programske opreme. Letošnjimi nagrajenci so:

Distribucija Linuxa: Red Hat Enterprise Linux
Namizno okolje: KDE
E-poštni odjemalec: Mozilla
E-poštni strežnik: SUSE Linux Openexchange
Podatkovna zbirka: Sybase Adaptive Server Enterprise
Programsko okolje: IBM WebSphere Studio Workbench

Seznam vseh nagrajencev in njihovih najbližjih zasledovalcev najdete tukaj.

Slo-Tech - Na avstralskem Linuxworldu so danes objavili zanimiv intervju z Linusom Torvaldsom, Linuxovim očetom. Pogovor je tekel o trenutni poziciji Linuxa in njegovem položaju tekom letošnjega leta, strojni opremi, travmah SCO-ja in nekaterih bolj postranskih stvareh, denimo o tem, ali se res seli v Avstralijo.

Slashdot - Borlandovo razvojno okolje Delphi verjetno poznate skoraj vsi razvijalci programske opreme, nekaj pa smo že govorili tudi o Kylixu, Borlandovi različici Delphija za Linux, ki govori tudi jezik C++. Vendar že precej dolgo ne, kar samo še dodatno potrjuje govorice, da je razvoj Kylixa zamrl, oz. je Borland morda celo opustil projekt. Več o tem poroča LinuxWorld, kjer namigujejo, da želi Borland opustiti Kylix z namenom, da bi stranke, menda zaradi njihovih lastnih interesov, preusmeril na C++ Builder.

Slashdot - Po tem, ko je IBM objavil, da bo kupil podjetje Rational, se sedaj govori, da naj bi Microsoft kupil podjetje Borland. Verjetno bi to prej ali slej pokopalo JBuilder in Kylix, kasneje pa še Delphi in ostal bi le še Visual Basic.

Kar solzica se mi potoči, ko se spomnim na Delphi 1.0 in lepoto programiranja v njegovih knjižnicah. VCL/CLX so zame še vedno edine razumne knjižnice za pisanje okenskih aplikacij. MFC-ji, GTK-ji in QT-ji se pred njimi namreč lahko le skrijejo ... Morda pa nas reši zastonjski klon Delphija z imenom Lazarus Da bi izvedeli več o možnem nakupu Borlanda pa si preberite tole.

Slashdot - Borland je držal obljubo in izdal zastonjsko različico Kylixa, ki je namenjena izključno razvoju GPL aplikacij (za ne linuxače: Kylix je klon Delphija za Linux). Na žalost so odstranili precej uporabnih možnosti, med mjimi tudi dostopanje do baze in izgradnjo spletnih aplikacij. Izpustili so tudi licenco LGPL, kar prinese dodatne nevšečnosti. A vseeno je vsaj za učenje tudi odprta različica zelo uporabna, saj je Kylix prvo res uporabno RAD (Rapid Aplication Development) vizualno okolje pod Linuxom.
Sam sem poskusil navadno različico in moram reči, da je razvoj grafičnih vmesnikov z njo res košček kolača. Vseeno, pa bi bil še bolj zanimiv uspeh projekta Lazarus, ki se trudi narediti popolnoma free in kompatibilno razvojno orodje (vprašanje pa je če bo kdaj dokončan).

Borland - Borland je končno prišel k pameti, bomo rekli uporabniki Linuxa. To pa zato, ker je znižal cene paketov KyLix in končno bo paket bolj ali manj dostopen vsakemu programiranja željnemu Linuxašu. Ceno je spustil iz neverjetnih 999$ na še bolj neverjetnih 199$, jaz osebno tega nisem mogel verjeti, dokler nisem prijadral sem.