Daily Tech - Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so razvili mikrolaser, ki oddaja svetlobo v treh dimenzijah. O odkritju Matjaž Humar in Igor Muševič poročata v članku 3D microlasers from self-assembled cholesteric liquid-crystal microdroplets, ki je objavljen v reviji Optics Express.

Gre za tako imenovani 3D-laser z mikrokapljicami, ki omogoča oddajanje svetlobe v vse smeri. Molekula barvila je ujeta med sferične kapljice s premerom 15-50 μm iz molekul vijačne oblike, ki so dispergirane v tekočini, ki je lahko recimo glicerol. Muševič dodaja, da gre po njegovem védenju za prvi 3D-laser, ki je v praksi delujoč. Na ta način lahko ustvarimo na milijone...

CNet - Laser je eden izumov, ki smo jih tako zelo vzeli za svoje, da smo celo besedo, ki je bila izvirno kratica za ojačitev svetlobe s stimulirano emisijo sevanja (angl. light amplification by stimulated emission of radiation), podomačili. Pred natanko 50 leti, 16. maja 1960, je Theodore Maiman prikazal delovanje prvega funkcionalnega laserja v Hughes Research Laboratories, ki je deloval pulzno. Do zanesljivih naprav je preteklo še nadaljnjih dvajset let.

Temelje za laserje je postavil Albert Einsten s člankom O kvantni teoriji sevanja (nem. Zur Quantentheorie der Strahlung leta 1917, v katerem je pojasnil Planckov zakon, s katerim je napovedal maser ali ojačitev mikrovalov s stimulirano...

Slo-Tech - Novica je sicer že malce starejša, a kljub temu pomembna. 27. decembra 2009 sta namreč Qin Liu in Sebastien Sauge na 26C3 konferenci predstavila nov napad na kvantno kriptografijo

Na predavanju sta predstavila prisluškovalno napravo za sistem kvantne kriptografije, ki izvede tim. intercept-resend napad. Gre za napad, kjer napadalec prestreže foton, nato pa (nov foton) pošlje na cilj komunikacije. Prestrezna naprava izkorišča ranljivost v detektorju fotonov, z napadom pa je mogoče neopazno prestreči celoten šifrirni ključ.

Napad je bil preizkušen na realnem sistemu kvantne kriptografije, ki ga uporabljajo v National University of Singapore in je bil 100% uspešen ter popolnoma nezaznaven. Na voljo so tudi prosojnice in videoposnetek predavanja.

Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

Slashdot - Kljub vsesplošni mrzlici zaradi povečanega onesnaževanja okolja in vsesplošnega trenda, da je potrebno čim hitreje preiti na biogoriva, ki jih večina vidi kot rešitev Zemlje zaradi prekomernega onesnaževanja s fosilnimi gorivi, pa najnovejše študije takšnemu razmišljanju nasprotujejo. Tako dve študiji, objavljeni v uglednem tedniku Science trdita, da ko pod drobnogled vzamemo celotno proizvodno verigo biogoriv in kakšne posledice ima njihova proizvodnja na okolje, hitro pridemo do zaključkov, ki oporekajo vsesplošnemu mnenju.

Sama goriva so sicer okolju bolj prijazna, a ker je v skupnem računu potrebno upoštevati še škodo, ki nastane s sečnjo pragozda in pretvorbo travnikov v polja, celotna bilanca izpustov ni več tako rožnata kot bi jo nekateri radi prikazali. Tako za pretvorbo enega pašnika v polje proizvedete 93-krat večji izpust škodljivih emisij kot pa bi na leto prihranili z biogorivom, ki ga lahko tam proizvedete. Etanol, proizveden iz koruze, ki sam sicer predstavlja...

Wired News - Wolfgang Porod in kolegi poigravajo z radikalno novim čipom, ki namesto tranzistorjev uporablja osamele magnetne domene (skupke enako usmerjenih dipolov). Te 110 nm velike "nano-magnete" oblikujejo iz nikelj-železove zlitine uparjene na silicijevo podlago z litografijo s curkom elektronov.
Razporeditve, ki se obnašajo kot NAND in NOR vrata jim že delujejo, kar zadošča, da lahko izračunamo vsako izjavo v Boolean logiki.

Ideja je fantastična in v vseh pogledih prekaša današnje rešitve. Takšen čip ima manjšo porabo, ne potrebuje vmesnih povezav, kar omogoča precej večje gostote računskih elementov, lahko ga preprogramiramo kar med delovanjem (karikirano, Core-Duo preoblikujete v Turiona in nazaj, odvisno od potreb aplikacije) in še konfiguracije so stabilne, zato ni treba ves čas dovajati energije, da ohranjamo informacije (podobno kot to ni potrebno pri trdih diskih). Kratkomalo Mooru kaže jezik.

V primerjavi s potencialno konkurenco, kvantnimi računalniki, je velika...

engadget - Naj se nam zdijo japonci še tako čudni, nekatere vrednote si le delimo. Idilična sobotna zima. Sonce sije. Vsi na smučeh. Oče, sin in robot. Robot?
Da, Dynamizer, med tednom tekmovalni robot v pokalu Robo-one, zna tudi smučati.



Da se vsi, ki ne znate japonsko, ne boste čutili preveč prikrajšano, še posnetek smučanja.

Verjetno nisem edini, ki mu je Robo-one zbudil zanimanje. Da razbremenim Google, sem za vas nabral nekaj, sicer povsem nepovezanih, strani s fotografijami teh impresivnih robotov.

Čakam na robota, ki bo gradil snežake po svoji podobi.

New Scientist - Na New Scientist poročajo, da je IBM začel v sodelovanju s švicarsko univerzo razvijati prvo računalniško simulacijo celotnih človeških možganov vse do molekularnega nivoja. Zadeva bo zasnovana na osnovi Blue Gene-a. Uporabili bodo podatke, ki jih Markram z ekipo z Ecole Polytecnique Fédérale de Lausanne, Švica, zbira že več kot desetletje. V prvi fazi bodo simulirali samo nevronsko mrežo, potem pa bodo razširili simulacijo do molekularnega nivoja. Za dosego cilja bodo po napovedih potrebovali 10 let.

Slo-Tech - Tomi Laptoš je spisal drugi del članka o nanotehnologiji. V prvem je predstavil predvsem teoretične temelje nanotehnologije, ki bodo realizacijo doživeli šele čez leta, v drugem pa rešitve, ki so na voljo že danes. Poleg tega je razkril tudi obete za prihodnost in dodal še nekaj temnih strani nanotehnologije. Prijetno branje!

ScienceDaily - Verjetno je temperatura sistema eden od parametrov, na katerega so lastniki, če je dovolj nizka, zelo ponosni. Da pa je temperatura pomemben dejavnik in predmet raziskav širše srenje, pa priča tudi sledeča novica.

Temperature blizu absolutne ničle znanstvenike namreč begajo že vsaj od odkritja superprevodnikov, če ne zaradi samega dejstva, da bi morala snov pri tej temperaturi imeti nično energijo. Kako se temu cilju približati, so si zastavili tudi na Bostonskem MIT-u, kjer so natrijev plin ohladili na temperaturo nanokelvina (10^-9K), in s tem prejšnjo vrednost znižali za šestkrat. Kaj to pomeni za raziskave, preberite tukaj.

Prvi član Slo-techa, ki bo pri tej temperaturi poganjal novega Athlona-64, bo postal častni član.

ScienceDaily - Nanocevčice, skupek tesno vezanih ogljikovih molekul cilindrične oblike, znanstvenikom vztrajno pripravljajo nova prijetna presenečenja. Dolg seznam njih potencialih uporab se je nedavno še povečal, ko je uspelo dvema raziskovalcema iz Rochesterske univerze osamiti nanocevčico (do sedaj so vedno preučevali le zavozljane snope) in opazovati njeno fotonsko emisijo.

To so storili tako, da so nanocevčico osvetlili z natančno usmerjenim laserjem in merili frekvenco oddane svetlobe. Iz razlike med absorbirano in izsevano svetlobo lahko potem sklepamo tako o fizikalnih lastnostih nanocevčice same, kot tudi njene okolice.

Razultati so prav neverjetni. Spekter je takorekoč idealen za sobne pogoje. Ne le, da je zelo ozek in diskreten, tudi stalen je. Lastnost, ki je ne moremo pripisati nobeni poznani molekuli. Vse namreč nekaj časa sevajo fotne, nato prenehajo in potem spet začnejo.

Stalen in natačen vir fotonov, kakršen je ta, je nujen za kvantno optiko. Novih področji uporabe pa s tem...