EETimes - Intel je resno zapretil ARM-ju na področju vgrajenih sistemov (embedded market) in izdal nove procesorje Atom (izjava za javnost), ki imajo FPGA (field-programmable gate array). Tehnologija FPGA omogoča, da se integrirano vezje po proizvodnji dodatno nastavi in s tem prilagodi uporabnikovim potrebam. Gre za novo serijo Atom E600C, ki ima 37,5 kvadratnega milimetra velika jedra FPGA od podjetja Altera. V novi seriji najdemo primerke E665CT (600 MHz, grafika 320 MHz, poraba 2,7 W), E645CT, E665C in E645C (1,3 GHz, grafika 400 MHz, poraba 3,6 W), ki bodo naprodaj v naslednjih dveh mesecih in bodo stali med 61 in 106 dolarjev v pošiljkah po tisoč. V prvem četrtletju prihodnjega leta pa bosta izšla še dva člana družine, in sicer E625CT in...

X-Bit Labs - Nvidia in Portland Group sta objavila, da razvijata prevajalnik CUDA C za platformo x86. Aplikacije, napisane za platformo CUDA, se namreč izredno hitro izvajajo na sistemih z grafičnimi procesorji Nvidia, medtem ko se na tistih brez zelo težko ali pa sploh ne. Nov prevajalnik bo to popravil, saj se bodo v odsotnosti Nvidiinih GPU-jev aplikacije izvajale z AMD-jevimi ali Intelovimi procesorji s podporo SIMD (Single Instruction Multiple Data). Nov prevajalnik bodo predstavili na konferenci SC10 Supercomputing, ki bo med 13. in 15. novembrom v New Orleansu. Takrat bomo tudi dobili prve vtise o hitrosti izvajanja, ki utegne biti problematična, če bodo aplikacije slabo prevedene iz nabora CUDA v x86 ali obratno.

ComputerWorld - Programski jezik COBOL je dopolnil petdeset let. Daljnega leta 1959 ga je začela razvijati Grace Hopper, častnica ameriške mornarice. Njena ideja je bila zasnovati jezik, v katerem bi lahko programirali v psevdoangleščini namesto v strojni kodi ali zbirniku, kot je bilo tedaj običajno. Kljub svoji starosti pa COBOL še zdaleč ni za odmet. Še vedno poganja na milijone bančnih avtomatov po svetu, v njej je napisanih tri četrtine poslovnih programov itd. Ocenjujejo, da je trenutno v uporabi 200 milijard vrstic kode v COBOL-u, vsak dan pa dobimo na stotine novih. Znanje COBOL-a naj bi bilo eno izmed varnejših znanj v računalniški branži, saj nudi najvarnejša delovna mesta.

Vse najboljše, COBOL!

TG Daily - Uporaba močnih detergentov je danes za čiščenje raznovrstnih maščob praktično nujna, a tudi zelo obremenilna za okolje. Na srečo je na obzorju rešitev za te težave, saj so znanstveniki z Univerze Purdue v ameriški Indiani pod vodstvom Dr. Jeffreya Youngblooda odkrili posebne polimerne premaze, ki so uporabni na večini današnjih materialov (steklo, plastika, kovine, beton, itd.) in ki za čiščenje maščob oz. olj zahtevajo le vodo. Polimer je sestavljen iz dveh plasti, zgornje, podobne teflonu in spodnje iz polietilenglikola. Slednja nase veže vodo, ki tako tvori tanko plast, teflonska plast pa preprečuje prehod večjim maščobnim molekulam.

Posledično je odstranjevanje oljnih oz. maščobnih madežev trivialno opravilo, saj se jih enostavno odplakne z nekaj vode. Uporaba detergentov je popolnoma nepotrebna, kar je dobra novica tako za domače uporabnike kot za industrijska okolja. V slednjih, npr. avtomehaničnih delavnicah, bi lahko premazali tla in stene, uporaba pa bi bila mogoča tudi v...

Ars Technica - Že nekaj časa se velika proizvajalca CPU-jev srečujeta s težavo, ki jo povzroča fizična razdalja med tranzistorji na procesorju. Ker so v pogledu načrtovanja procesorji praktično dvodimenzionalni, prihaja do težav zaradi razdalj med posameznimi komponentami procesorja. Če na kratko obrazložim - imamo dva tranzistorja, velikosti 1µm (mikrometer). Če sta povezana z 1mm dolgo povezavo, to pomeni, da signal med njima prepotuje razdaljo, ekvivalenteno prostoru, ki ga zasede 1000 tranzistorjev. Če velikost tranzistorjev zmanjšamo na 1nm, obdržimo pa isto povezavo, prepotuje signal razdaljo,...

Adrian's Rojak Pot - Ob poplavi vedno novih in novih modelov grafičnih kartic, si je nemogoče zapomniti vse njihove specifikacije. Pri Rojak Pot so se strinjali s prejšnjo ugotovitvijo in tako so pripravili pregledne tabele za vse danes pomembne proizvajalce grafičnih procesorjev (poleg gigantov najdemo tudi S3, Trident, 3Dfx).

Za vsak grafični procesor najdemo podatke o številu tranzistorjev, cevovodov, katero verzijo DirectX-a podpirajo, pri kateri frekvenci delajo, kakšno je spominsko vodilo, kolikšna je spominska prepustnost in še mnogo ostalih podrobnosti.

Veselo branje!

Poved, "to velja samo za NV43 jedra", vas ne bo mogla več zmesti ;)

Adrian's Rojak Pot - Verjetno največja in najbolj popolna baza razlag in opisov nastavitev BIOS-ev za matične plošče je končno tik pred zaključkom. Zadnja posodobitev prinaša še 20 novih BIOS nastavitev, naslednje različice pa bodo večinoma le še prevodi tega ogromnega "članka" o optimizaciji nastavitev za matične plošče. Adrian's Rojak Pot.

Adrian's Rojak Pot - Že za časa Radeonov 8500 je bilo "flashanje" šibkejših v močnejše kartice zelo popularno. To se je ohranilo vse do danes, kajti kartice so po večini enake, razlikujejo se samo v BIOS-u in malenkostnih popravkih. Tako enostavno flashamo BIOS z ustrezno verzijo le tega in dobimo hitrejšo kartico. Na RojakPOT so modificirali radeona 9800 Pro v 9800XT. Celoten postopek je podrobno razložen v članku, poleg tega pa je tudi prikazano in opisano kaj vse se tem pridobi. Vsi hitrosti željni in z ustrezno kartico v sistemu, hitro odklikajte sem.

Ob slučajnem nerazumevanju angleškega jezika, pa odklikajte v temo v našem forumu, kjer rešujejo enak problem.

Adrian's Rojak Pot - MOSFET (Metal Oxide Semiconductor Field Effect Transistor), poenostavljeno jim lahko rečemo napetostni regulatorji, so pri večini navijalcev spregledan del računalnika, ki je potreben hlajenja. Da ne bom filozofiral in razlagal, zakaj in kako zadeva deluje, naj vam samo povem, da je dobro, če jih hladimo. S tem se lahko izognemo nihanjem v napetostih ali prekinitvah toka in s tem zagotovimo bolj stabilno stanje sistema. Vso razlago in postopek (pa tudi to, česa ne smete storiti) si le oglejte na Adrian's Rojak Pot.

Adrian's Rojak Pot - Se vam kdaj zgodi, da se vam Windowsi XP upočasnijo oziroma celo ubijejo explorerja, če odprete določene večje AVI datoteke? Brez ponovnega zagona pa teh datotek niti ni moč izbrisati in tako skoraj vedno sledi vnovični zagon. Vzrok je v iskanju kazala (indexa) za datoteko in če je sistem ne najde jo začne iskati po celotni datoteki, kar pa zaradi same velikosti le-te lahko traja zelo dolgo in še popolnoma obremeni procesor. Popravek sicer lahko najdemo na samih Microsoftovih straneh, a za njega dolpoteg boste morali Microsoft celo poklicati in se z njimi nekaj časa pogovarjati. Avtor kratkega članka na Adrian's Rojak Pot pa je našel enostavnejšo rešitev. Potrebnih je le nekaj sekund brskanja po registru in problema se boste rešili. Za navodila odklikajte semle.

Adrian's Rojak Pot -

Na Adrian's Rojak Pot so spisali zanimiv članek o procesorjih, ki so se sposobni sami prekonfiguirati -- FPGA. Kratica FPGA predstavlja angleški izraz field programmable gate arrays, ki opisuje te procesorje prihodnosti. Glavna ideja je, da ni potrebno imeti ves čas enakega procesorja, ki enako hitro izvaja vse računske operacije, temveč je bolje imeti procesor, ki se dinamično prilagaja aplikacijam, ki jih na njem poganjamo.

FPGA-ji, ki že obstajajo v industrijskih okoljih, sestojijo iz tisočih tranzistorjev in povezav med njimi, ki jih lahko programiramo. Od povezanih tranzistorjev je odvisna tudi namembnost in hitrost takšnega procesorja, trenutno pa v industriji omogoča, da nove tipe procesorjev s simulacijo preiskusijo pred izdelavo. Cel članek.

Digital Daily - Na Digital Daily so spisali zanimiv članek o procesorjih v lanskem letu. V njem so na kratko napisali, katerih procesorjev smo bili deležni od Intela, AMDja in ostalih proizvajalcev. Zanimivo je videti, kdo je bil lani uspešen, kdo je imel največ izgube, kdo ni izpolnil obljub...skratka zanimivo branje za to nedeljsko popoldne, ko gre vse bolj počasi.