Sci-Fi Literatura

TheBlueOne je 19. jun 2018 ob 11:16 izjavil:

Mi lahko kdo pomaga najti knjigo, ki sem jo bral davno nazaj.

Glavni plot je bil, da se je v vesoljski ladji odlomila rocka za hitrost in je ladja pospesevala tako dolgo, dokler ni proslo do motenj v casu in tip na ladji je zacel srecevati samega sebe ipd.

Je bila super a brati, ampak je nisem koncal, ker sem jo pobral nakljucno na morju od ne vem vec koga...

Zvezdni dnevniki Iona Tihega, Stanislaw Lem, (ravnokar berem, v nemščini)

TheBlueOne je 19. jun 2018 ob 11:40 izjavil:

@genetic, Tnx.... Imas morda ebook?

Ne, starodobno verzijo, iz papirja.

Torej.

Liu Cixin: Three body problem


waw!
To je fundamentalno interesantno branje.
I've experienced many interesting stories trough the years, but this one is almost in a class of its own.
Kako veš, da je neko umetnostno delo dobro? Tako, da med branjem sploh ne opaziš napak.

Felerji, definitivno so. Jezik in slog je blazno preprost, mogoče na račun prevajalca (ki je kitajec in vrjetno nima takega intrinzičnega poznavanja angleščine). Ima določene nekonsistence in mogoče mal iz trte izvite premise.
But it doesn't matter, zadeva je tekoča, odlično pace-ana in globoko interesantna. Knjige nisem moral spustiti, pa tudi ko sem, sem še razmišljal o njej.

Mislim, da je malo nehvaležno primerjat z ostalimi avtorji. Wells, Jules, Asimov...to so vrhunski avtorji in vsestranska kvaliteta se iz njihovih del kar cedi.
Liu Cixin, težko rečem, da je na istem nivoju. Je bistveno bolj straightforward.
Mogoče bi delo opisal kot...Issacovo "The last question" raztegnjeno na 600 strani, pa ne mislim tematsko, ampak kot bralno izkušnjo.

Iz mojih omejenih izkušenj ima azijska umetnost zelo grandiozen scope, but simplistično vodilo. Evangelion, GITS itd. comes to mind.
Blazno opazno je east azijska nezmožnost izkazovanja pravih čustev in konsekvečno zgolj, njih imitiranje.
Predvidevam, da je to posledica nedokončanega čustvenega modula AI-ja, ki so Marsovci uspeli izstreliti proti zemlji v zadnjih dneh njihove helio-apokalipse.

Logično, priporočam. Za sci-fi entuzijaste je to skoraj obvezno branje, za ostale...it might leave a significant feeling.

Gene Wolfe je eden od tistih, ki preseneti. Moraš pa biti definitivno zbran, sicer pa greš pač čez vse skupaj kot da ni važno. Tudi deluje.

Kot protiutež njemu bi izpostavil Ursulo K. Le Guin, ki prav tako preseneti, a na drug način.

Če je Wolfe poznavalec vseh možnih zgodovinskih, mitskih in drugih alegorij in skritih pomenov, je Le Guin vrhunska poznavalka človeške narave. Njene zgodbe spreminjajo pogled bralca nase in na druge ljudi, medsebojne odnose ter družbo.

Za Wolfeja po svoje razumem, da ga širši krogi niti ne poznajo toliko, za Le Guin pa je to izjemna škoda. Ona bi morala biti obvezno branje v srednjih šolah.

Kdor nima časa za kaj daljšega, toplo priporočam tudi njene kratke zgodbe.

Jaz grem zdajle tretjič v lajfu čez njene knjige, in so mi super. Tokrat grem prvič načrtno čez vse, kar je napisala... Ko sem se pred leti srečal z njo, bi moral prebrati Earthsea cikel, pa kako kratko zgodbo, z ostalim pa še malo počakati. Drugič sem jo že čisto drugače videl, zdaj pa ponovno.

Od kratkih zgodb recimo priporočam Nine Lives, Vaster than Empires and More Slow in Direction of the Road... Nasploh cela zbirka The Wind's Twelve Quarters mi je super.

Eh, želel bi si, da bi njen Earthesea cikel bil med mladostniki vsaj toliko popularen kot jebeni Harry Potter.

Nevezano na to, nedavno sem naletel na tole zabavno kratko zgodbo (dobila Hugo 2018), cela je online: The Secret Life of Bots by Suzanne Palmer. Priporočam za malo možgane na off.

Za Ursulo ti svetujem, da npr. na Wikipediji pogledaš kronologijo njenih knjig ter na podlagi tega izbereš, kje in s čim boš začel. Če recimo začneš z zbirko kratkih zgodb, boš takoj videl, pri čem si. Tale, ki sem jo omenil zgoraj, The Wind's Twelve Quarters, gre praktično čez celo njeno ustvarjalno obdobje.

Re: LeGuin - jaz tudi grem načrtno čez vse, in moram reči, da mi Disposessed ni baš nekaj. Zato za začetek priporočam The Left Hand of Darkness ali The Word for World Is Forest.

Ne bo te razočaral, se pa bojim, da boš za kompletno sliko potrebovala še 3 nadaljne knjige v seriji. :)

v tem omnibusu sta 2, Hyperion in fall of hyperion.

To dvoje bom prebral, sem se pri Asimovu naučil, da se bere samo originalne "trilogije" dodatkov pa pač ne

zz

Se bo pač odločil za njiju, ko bo prišel do tja. :)

To je res. Preveč je vsega tam vni, ni časa za zgubljat s povprečnimi rečmi.

Hamilton je genij, bi pa rabil pravega redaktorja, da bi vrgel ven vsaj 300 strani bluzenja. Simmons ima blažjo obliko tega simptoma :)

No... Pa sem prebral Hyperion in Fall of Hyperion.

Naslednjih ne bom, da obrazložim.

Zadeva je ... korektna space opera. Se vleče, a ne preveč. Je spet nekaj intimnih bluzenj (vse to s Keatsom), a ne mori, ne preveč. Dejstvo je, da angleški romantiki pri nas niso nič, zato mi kulturno vsega tega najbrž ne dojamemo v isti meri kot kak anglež: Bolj poznamo seveda ruske romantike, tudi izrazno, ta angleščina enostavno nimamo dovolj znanja... v glavnem, to je fail za ne-angleško govoreče. Ampak je tako dobro zamišljeno, da pali.

Prvi del, Hyperion, je uvod, in zdaj ko to vem, je enostavno preveč razvlečen. Gradi like, ki jih potem v drugem delu ne razvije popolnoma (teh romarjev), torej zgodb ne dokonča. 650 strani uvajanja, kar s epotem razeši v 30-50 straneh. Ampak se ne vleče preveč (v resnici nimaš tega občutka). Razen ko prebereš, ko vidiš da si đabe bral vse to...

Drug del, Fall of Hyperion, razrešuje položaj. In tu imamo težavo. Razplet je... preveč deus ex machina. Kar neki se zgodi, ne da bi vedel zakaj. Kako dojenčka vzame Shriku, zakaj ga je sploh rabil (Solove domneve o Abrahamu so kar zaključek ali kaj?), kam Shrike gre, kje so ostali Shriki - nepojasnjeno. Potovanje Rachel iz prihodnosti - nepojasnjeno. Po drugi strani je razplet z Ummonom vrhunski. Ta del je res dober. Het masteen kar umre - čisto neizkoriščeno. Dure in drugi duhovnik - brez zaključka. Cel intersetllar war - makropolitika - super narejeno. Mikro politika med svetovi - nedorečeno. Gladstone - super zaključek, zgodba razvita.

Ma, da ne bluzim še jaz - je dobra space opera. Preveč gradi na religiji (taki in drugačni), meni osebno so bolj všeč makro-politične space opere. Boli pa, da se knjiga predolgo gradi in prehitro zaključi brez vseh odgovorov. Sam zključi se, a cel kup nekih stvari, ki so vzdrževale skrivnostnost, se ne pojasni. Kaj je z labirinti pol? So ljudje šli not? Brez odgovora... Tudi mi ni jasno, kako je Brawne kar naenkrat MArija (čudežno premaga Shrika - kako?) oz. kako bo otrok The One? Po kateri logiki? Saj oba cybrida nista bila "Bog", saj sta umrla - kje je torej Empathy...

Ali jaz ne štekam čist...

Jezik je simple, se ne trudi biti leposlovje, a imaš notri elemente tega (pesmi itd).

V glavnem... pozitivno in vredno prebrati. Hamilton je boljši. Je to must read? Po mojem ne. S tega vidika je book of the new sun mnogo boljša. OStalih resnih space oper pa pač še nisem bral.

ja pa to knjiga za vse, ki jih nek vesoljski sci-fi in high tech in politika ne zanima, jih pa recimo temu malce drugačen ZF. Si je pa Simmons naredil podlago, zdaj vidim, da je pol še naprej pisal.

Zdaj pa leposlovje.

zz

torej bi bilo treba še ti dve prebrati? Lej, kot sem že napisal zgoraj, pri Adamsu sem se dostikrat zaj.... ker nisem nehal po izvirnih knjigal pa sem bral še kar je pol skup spackal...

Moram zdaj googlati, če sta nadaljevanji sploh za kaj...

b

lp,

žal je preveč drugih - SF masterworks in Sci-Fi masterworks, ki jih še moram. Hyperion je OK, a sodim, da je dobro tu se ustaviti, ni me potegnil. Morda kasneje.

Zdaj imam eno leposlovje, ki bo šlo v treh dneh, tako da sprejemam ideje v okviru teh dveh Masterworks serij (ta glavne sem že) oziroma če je kaka dobra space opera knjiga (morda Hamilton, Pandoro in Judasa sem že in mi je bila všečna). Naročal bom ta teden (rabljeno knjigo)

zz

Jest bi se pa zahvalu vsem, ki tule pišete .... ker sem zaradi te teme prebral kar nekaj res dobrih knjig: TENKJU!

Enkrat vmes sem prebral vse knjige, ki so jih imeli od Isaac Asimov.

Zvezdica27 je 2. apr 2019 ob 14:44 izjavil:

Očitno sem precej bolj "klasičen", vsaj kar se ZF tiče. Pri leposlovju imam sicer rad emocije...

Jaz sem tudi mnenja, da gre brez poznavanja, pa ne samo poznavanja, ampak doživljanja Keatsa, pol knjige mimo bralca. Pa sem se nekje na sredini branja Simmonsa spravil brat vsaj nekaj njegovih poezij tako v angleščini kot prevedenega, ampak to ni to. Tudi jaz ne bom nadaljeval z preostankom serije. Pomoje je to bolj kot z emocijami povezano z nepoznavanjem tematike. Lord of light recimo, ki prav tako bazira na neki tuji tematiki, a jo večina Slovencev vsaj površinsko pozna, za razliko od angleških romantikov) je fantastičen.

Pred "kratkim" prebrane, pa še neomenjene v tej temi: Redshirts (meh, zakaj je dobila toliko nagrad mi ni jasno. Že slog pisanja mi je bil grozen, priznam pa, da sem jo prebral zelo na hitro), Pater Elija. Apokalipsa (apokaliptični katoliški triler :). Hja, v knjižnici je pod Sci-fi.), Vsak napačen dan (skoraj homage Vonnegutu, česar avtor ne skriva. Zabavna, če že ne tako, in ne tako globoka kot Mačja zibka), Moč (kaj se zgodi, ko ženske dobijo moč - če je to feministična literatura, potem je feminizem kar trezno razmišljanje o razmerju moči med spoloma in o posledicah). Zadnje tri so prevedene na voljo v slovenskih knjižnicah in vsaj zadnje dve vredne branja.

Lepo zgleda tale kupček knjig.

Hm... mislim da bom nocoj šel ponovno brat Zvezdne dnevnike Ijona Tihega...

Preberi še kaj od Julesa Verna. Eden redkih, ki je pisal znanstveno-fantastiko v pravem pomenu besede - da je bila dejansko znanstvena (ne kvazi-znanstvena), kar se je potrdilo 50-100 let kasneje, ko so stvari (podmornico, polet na Mesec ...) dejansko naredili.

Jz še vedno iščem modernizirano reinkarnacijo Wellsove The time machine.
I love that shit, pa ne vem točno zakaj.

Dodaj še Eden od Lema. Ni nek hud presežek, ampak ostane dolgo v spominu.

Pizdarija... tale Solaris... se prav dobro začne. Kot nek Deus Ex knjiga ali pa kaj jaz vem, system shock, alien. Zdaj ne vem kako teče original, a angleški prevod je super. Vsaj zaenkrat zelo uživam.

zz

Stroganovski?

Kateri Solaris ti ni bil kul, od Tarkovskega?

Saj je ne, celo v slovenščini se jo da brati, že dolgo.

Vmes: Ready player one. Super, pa čeprav sem otrok '90, sem dovolj geeka da sem poznal in užival v večini referenc. Bird box - slepa post apokalipsa, dovolj drugačna, da je zanimiva.

Nadaljujem pa še z eno post apokaliptično - The Road.