Sodobna umetnost

Maja se bo u Skofji Loki zgodil simpozij na to temo pa me zanima mnenje bolj tehnisco usmerjene populacije:

Glavno vprasanje na keterga naj bi se nasel odgovor je tole: Zakaj je pri nas zanimanje za sodobno umetnost tako nizko? Ignoranca medijev do takih tematik, nezanimanje javnosti...

Vesel bom vsakega mnenja in komnetarja in dvoma in.....

Vidis, tle je pa spet problem. Ze definicija kaj je umetnost je problem, sodobna umetnost je pa pol se tolk bolj zakomplicirana.

Recimo pa da naj pod to temo spadajo projekti Irvinov, pa Neue Slowenische Kunst pa tko naprej. Moja kolegica zlo rada pod to uvrsca vse mozne kombinacije tehnologij in tehnik za umetnisko izrazanje (projekcije videa, programiranje graficnih prikazov in zvoka,...). Sam pa zlo tezko postavom meje sodobne umetnosti...

Sej zakaj pa nebi mogu vsak bit umetnik? Vcasih je bla umetnost "rezervirana" za elito ki je mela cajt in dnar pa so risal po pairju, pa klesal skale... Dons si pa tud uboga jara rece da zna kej narest s tistim kar jim je na razpolago, pa to pol nardijo. Je pa res da cist vse kar nardijo ziher ne mors imenovat umetnost...

Aja, zakaj ne bi mogu bit vsak umetnik? Zato, ker je po mojem bistvo umetnosti iskanje in raziskovanje estetske oziroma smiselne popolnosti in en amater ki prvič drži v rokah pesniško pero, fotoaparat ali bognedaj slikarski čopič enostavno ni sposoben naredit nečesa, ki bi do konca impresioniralo naključneža. Dobro, res da je treba včasih razumeti umetnost, ampak z malo inteligence in fantazije mislim,d a ne bi smel biti kak blazen problem.

Jaz osebno vem, da sem začel sodobno umetnost ceniti šele, ko sem bil vsaj osnovno seznanjen z zgodovino in stili klasične ter usmeritvami moderne.
Imo je predvsem problem to, da se ljudi ne izobražuje - ter ne vidijo revolucionarnosti oz. Trikov v novih umetniškig konceptih. Ker konceptov nikoli v življenju niso prepoznavali, ter kot "lepo" dojemajo samo tisto, kar je "eyecandy" - vedo, zakaj so lepi rambrant, van eyck ali pa raffaelo, ne vedo pa, zakaj so lepi chagal, appel in dreyfus. Skratka, navdušujejo se nad tehniko, ne nad idejo. Ker o ideji nikoli niso bili izobraženi.
Ne vem... Jaz sem stal v madridu pred originalno guernico in so mi šli mravljinci po hrbtu. Saj vidiš replike, slike ipd. - ampak original ima nekaj. Mogoče zato, ker poznaš ozadje - picassovo zgodovino, bombardiranje ipd. Če pa bi gledal samo platno, brez da poznaš razvoj in prelomnico, ki jo to delo predstavlja - pa ne bi bilo nič. Tu potem pride dilema, ali je umetniško delo, ki ne impresionira samo zase, brez dodatne obraložitve, še umetniško delo... Ampak o tem v drugi temi.

In če kdo ni izobražen o osnovah, kako lahko razume finte stvari, ki se dogajajo na breaku? Kako lahko razume trik s hiv okuženimi komarji, spuščenimi v ozračje in s paniko, ki je sledila (btw, komarji ne morejo prenašati hiv, in nikoli niso bili izpuščeni)?
Ker to niti ni več vizualna umetnost - je konceptna. Pokaže, kako se ljudje bojimo stvari, ki jih ne moremo videti - kako je ta strah neracionalen, ker čeprav so vsi vedeli, da komarji ne prenašajo hiv, si nobeden ni upal dati roke v škatlo z njimi. To je pravi trik tega performansa: zakaj smo tako omejeni, da ne verjamemo lastnemu razumu in znanosti? Mar smo res še vedno tako živalski?
Enako je z vsem ostalim. V mnogih današnjih umetniških projektih publika ni več opazovalec, je platno, testni subjekt. Ker ko se robot, ki sta ga naredila kvam in oldereid, postavi pred teboj na svojih polnih 4m višine, zagrmi in spremeni obraz iz moškega v ženskega - na dan pride strah pred tehnologijo. Ko ti ponudijo žolco, narejeno iz )prostovoljno doniranega) odpadnega hrustanca operacije človeških ušes, se začenš spraševat veliko stvari o kanibalizmu, in tistih debatah iz otroštva o onih, ki so padli z avionom v andih (ja, jaz bi jedel človeka, če bi moral... A bi res? ). In če ljudje, ki to opazjejo, ne razumejo osnov in ne razumejo (ali pa vsaj spoštujejo) niti miroja, kako lahko dojamejo kaj takega?

Ampak kaj - ko pa je vse, kar imamo od (zgodovine) umetnosti 1 ura tedensko v enem (ali dveh? Ne vem) letnikih srednje šole. In to največkrat ravno zadostuje, da celotno stvar večini ljudi priskuti.

Lp
s.