Slo-Tech - Danes je v Sloveniji veliko prahu dvignila slabša uvrstitev slovenskih učencev v mednarodni primerjavi bralne, matematične in naravoslovne pismenosti PISA 2025, kjer so dosegli najslabše rezultate doslej. A to ni le slovenski fenomen, temveč dosežki padajo globalno, čeprav drži, da so slovenski učenci tudi primerjalno dosegli slabše rezultate.
Raziskava PISA poteka že od leta 2000, v najnovejšo izvedbo pa je bilo vključenih 760.000 dijakov iz 91 držav. V primerjavi z minulo raziskavo iz leta 2022 so se dosežki globalno poslabšali. Nekaj držav je trendu kljubovalo. Litva, Slovaška, Turčija, Dominikanska republika, Gruzija, Makau, Črna gora, Katar, Tajska, Združeni arabski emirati in Urugvaj beležijo izboljšanje rezultatov. Najuspešnejše države so Estonija, Japonska, Južna Koreja, Singapur, Tajvan in Velika Britanija. Žal je globalni trend negativen.
Bralna pismenost je globalno strmoglavila na 466 (leta 2012 je znašala 501), naravoslovna pismenost na 486 (leta 2009 je znašala 506), matematična pa na 469 (leta 2009 je znašala 502). V poročilu sicer niso neposredno predlagali prepovedi uporabe pametnih naprav v šolah, so pa tovrstne distrakcije povezali s poslabšanjem rezultatov. Zanimivo je, da se je socialna vrzel zmanjšala, ker so se dosežki otrok z boljšim socio-ekonomskim položajem poslabšali bolj kot dosežki deprivilegiranih otrok.
V Sloveniji je slaba zlasti bralna pismenost fantov, medtem ko pri matematiki velike razlike ni. V naravoslovju so dekleta nekoliko uspešnejša. Pri naravoslovni pismenosti so slovenski dijaki in dijakinje dosegli 484 točk (leta 2022 pa 500 točk), pri matematični pismenosti 460 točk (leta 2022 pa 485 točk) in pri bralni pismenosti 445 točk (leta 2022 pa 469 točk). Slovenski dijaki so prvikrat zgolj povprečni pri naravoslovni pismenosti, pri drugih dveh kategorijah pa podpovprečni v državah OECD.
Hja, kaj pa je drugega pričakovati če: - je bila vmes korona ki je normalni šolski proces prekinila za dve leti - če je zaradi nevdržnega sistema v šolah ogromno dobrih učiteljev zapustilo šolstvo - če otroke zasuvamo s samimi podatki, drkanjem na pamet in levičarskim LGBTjem in podobnimi stvarmi - podobno otroci nimajo časa, da bi snov utrdili, vadili, imeli drill - ampak eno samo nalaganje budelaštin, ki nimajo repa in glave - vstavljanje v kvadratke namesto pisanja - res prekomerna raba elektronskih naprav in reševanje nalog s ChatGpt.
Da smo si na jasen - imam otroka na nepredmetni stopnji in odkar se je pojavila AI jo uporablja tudi za šolo - ampak sigurno ne za pisanje obnov, delanje domačih nalog, ipd. Pač tehnologija je tukaj in bo ostala - treba je osvojit tradicionalne in AI vrednote. Tak mixed sistem 1/3 2/3 imajo tudi v kitajskih šolah, preverjeno in videno s prve roke.
In ko smo pri bralni pismenosti, nekaj zanimivosti: - mi smo pisali nareke v osnovni šoli. Napake vseh so bile na tabli, pokomentirane zakaj je narobe - pa pri budelaščinah je še nakrolila avtorja zraven - domača naloga: poprava nareka, redno odgovori na vprašanja s prepisanimi vprašanji - naloge popravi besedilo, učenje kako pišemo besedilo, vaje pisanja različnih besedil, etc, etc, etc... - redno spisi za oceno, spet ponovi vajo nareka
Danes? - starejši froc celo osnovno ni vidu nareka - spise so pisal !samo in izključno v 9 razredu - odgovori na vprašanja, so v delovnem zvezku - vaj pisanja ni - ampak se tista besedila naučijo na pamet (prošnja, opravičilo, ...) - narekov ni - otroci med seboj ne komunicirajo, se dramatično manj družijo,...
In še realnost: tamali froc ima slovenščino sicer 5 (tudi jaz s svojo slovenščino nisem več na tekočem, saj je od 18leta praktično več ne uporabljam. Mogoče kakšen post na internetu in to je to), ampak sem začel opažat, da povedat povezano besedilo je frocu pretežko. S napisanim tudi nisem bil zadovoljen. Imamo med prijatelji izjemno učiteljico slovenščine (rezultati na NPZ in sicer poznana v Sloveniji) in rečem, daj mi povej, a se men zdi, ampak otrok mi ne zna slovenščine za 5. Zraven priložim še obnovo nadarjene učenke (ki je odkrito res boljša) in si vzame čas in pogleda. Odgovor je bil šokanten: oboje ni nekaj kar bi jaz pričakovala za pet v razredu 20 let nazaj, ampak glede nato, kaj vidim ko učim, pa bi bila takega besedila še v 6 ali 7 razredu vesela. In kot zanimivost tudi po njenem ni krivo to, da otroci igrajo igrice, ampak predvsem pomanjkanje branja in učnih metod, ki so delovale ter !tudi to, da se otroci več ne pogovarjajo in družijo. Tudi v šoli, na izletu premalo (toliko psihopatom o telefonih).
No in potem je dala par preprostih predlogov, kako vadit slovenščino (preberi članek, povej kaj si prebral), vaja oblikovanja besedila uvod, jedro zaključek (to je problem v 9 razredu brez heca), branje 30-60 min dnevno. Sma s tamalim frocom to uvedla slabo leto nazaj in rezultati so pretresljivi - vidno izboljšanje. Ni moja ocena, ker ne znam dost slovensko, da bi bil pameten - popravlja kolegica.
Hja, kaj pa je drugega pričakovati če: - je bila vmes korona ki je normalni šolski proces prekinila za dve leti - če je zaradi nevdržnega sistema v šolah ogromno dobrih učiteljev zapustilo šolstvo - če otroke zasuvamo s samimi podatki, drkanjem na pamet in levičarskim LGBTjem in podobnimi stvarmi - podobno otroci nimajo časa, da bi snov utrdili, vadili, imeli drill - ampak eno samo nalaganje budelaštin, ki nimajo repa in glave - vstavljanje v kvadratke namesto pisanja - res prekomerna raba elektronskih naprav in reševanje nalog s ChatGpt.
Ne vem, če ima tole veze s slabo OECD oceno. Pri mojih otrocih opažam različno. Tamala je v SŠ in ji nimam kaj očitat. Je samostojna, se uči in je odličnjakinja. Morda zato, ker je šolski sistem narejen za punce? Pri fantih pa opažam, da je takoj "vse dobro", čeprav je narejeno napol/površno. Kombinacija lenobe, nezanimanja, nemotiviranosti, nekritičnosti. Saj nekako gre, ampak daleč od odličnih ocen. Tudi ne morem trdit, da je težava drkanje po zaslonih, ker pametnega telefona še nimata, čeprav buljita kot zombija po YT samo brain rot. Jaz bi rekel, da je pomembna predvsem disciplina, da se dol usedeš in se poglobiš v stvar. Pa naj bo to kaj s šolo, v delavnici ali zunaj na igrišču. In tudi takrat, ko te ne zanima reč, ker jo pač moraš preglodat. To je pomoje ključ do uspeha in sreče skozi življenje.
Repeticija, poslušnost, ubogljivost bolj prilagajo nežnejšemu spolu Dedce pa hoče šolski sistem spremeniti v nežnejši spol in jim ne odgovarja. Šolski sistem je preveč feminiziran. 90% osebja, ki poučuje je žensk in način poučevanja je temu prilagojen.
To, da mulota piflarija ne zanima je znak moškosti. Raje bi bil zunaj in si bildal mišice. Piflarija ni ključ do uspeha ampak do minimalca.
Spet bom izbirsan in cenzuriran, samo ko sem v 80ih hodu v osnovno šolo na Planini v Kranju nas je že takrat blo samo ene 20% Slovencev. In kaj je bla razlika? Za nas in naše starše so ble petke edine sprejemljive ocene. Uni od dol so vsi povrsti celo osnovno fural ocene 1-2. Ne vem če je eden od dol kdaj kako 4ko fasal kje. Pa so vsi znal govort po naše. Napište mi zakaj ... in kaj je zdej isto kot je blo takrat?
Nekdaj se je filme gledalo eno uro in pol. Ni bilo prekinitev. Danes je pa vse narejeno da traja par 10 sekund (vključno z izdelki). In toliko je tudi sposobnost ljudi se koncentrirat na eno stvar. Na ta način ne prideš daleč.
Kot pravim, to je čisti dokaz, da nas(jih) bo digitalna doba pokopala. Noben, ali bolje rečeno zelo majhen odstotek mladih ni sposobna narediti nek izdelek prostoročno, kot smo ljudje to znali v preteklosti. To, da pa so še postali nepismeni in bralno "nedorasli" pa je še samo dokaz, da smo na dobri poti, da bodo pedigrejčki in njihovi potomci nezmožni življenja. Ni vse v denarju, ki ga zaslužijo na Tik Toku in na ostalih platformah.
- domače naloge bi morale biti ocenjene - otroci bi morali telefone puščati v šoli že na začetku pouka in jih vzeti po koncu pouka, ne pa da jim jih je dovoljeno imeti med odmori, saj niti komunicirajo več med sabo ne razen preko naprav. Če se vmes kje najde telefon, se mu ga vzame do konca leta in se ga ne vrne nikomur, tudi staršu ne. - uvedeno bi moralo biti ustno nenapovedano spraševanje in hitro spraševanje za pluse in minuse, tako da bi otrok moral biti ves čas pripravljen in bi se učil sproti, ne pa samo 2 dneva pred testom - ukiniti bi morali statuse športnikov razen za profesionalne športnike - še bolj pomembno : učitelji nebi smeli komunicirati z otroci preko kakršnih koli naprav, kar pomeni, da otrok nebi smel nikoli biti primoran uporabiti naprave za dostop do učiteljevih informacij o nalogah ali čimerkoli. Vsa navodila bi bila podana v šoli in preko teamsov in podobnih aplikacij. - urnik se nebi smel spreminjati dnevno tako, da mora otrok vsak dan zjutraj uporabiti internet, da pogleda kaj bo tisti dan oz ali kdo nadomešča - za starše bi morali easistenta ukinit in ponuditi brezplačno programsko opremo
Kako bo komunicirala nova generacija Slotech Supermanov?
Prvi znaki se že pojavljajo. Sploh pa,če greš malce na forum. Takoj opaziš nepismenost, nedoraslost, nezmožnost pravilnega komuniciranja, razumevanja,... so pa zelo dobri v zmerjanju in poznavanju nestrpnosti. Sicer pa zakaj bi morali kaj znati? Kodo bo spisal AI, robot bo napravil izdelek, debeli človeček aka kontrolor pa bo zijal v telefon in se smejal posnetkom na Tik Toku. Kdo je kriv, da je temu tako? Mi vsi, ki smo začeli z digitalno dobo. Nevede, kot to nevede počne današnja mladina. To je zapisano v naših genih.
Pa so te 3-4 metrike (predolg članek da ga bi natačno bral - hec) res edine pomembne? Kaj če bi merili še 5. metriko, v kateri bi bili pa boljši (kot smo bili mi)?
- domače naloge bi morale biti ocenjene
Ne, ravno obratno. Domačih nalog ne bi smelo sploh bit, če pa že, individualne, da recimo nekomu, ki mu ne gre matematika, učitelj predpiše vaje, drugemu angleščino, itd, ne pa kar vsepovprek enako vsem. Potem nekdo dela doma angleščino glih tolk kot drugi, čeprav nima problema z njo, matematiko pa tudi, čeprav ima problem in bi je moral več.
- uvedeno bi moralo biti ustno nenapovedano spraševanje in hitro spraševanje za pluse in minuse, tako da bi otrok moral biti ves čas pripravljen in bi se učil sproti, ne pa samo 2 dneva pred testom
To samo povečuje stres in ne pomaga nič. Učenje v šoli, pa tudi testi, bi moralo bit tako da ti učenje 2 dni pred testom ne bi moglo pomagat, ne pa da jih stalno držiš v napetosti.
to smo želeli, to smo dobili. elite si manejo roke.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Pa so te 3-4 metrike (predolg članek da ga bi natačno bral - hec) res edine pomembne? Kaj če bi merili še 5. metriko, v kateri bi bili pa boljši (kot smo bili mi)?
- domače naloge bi morale biti ocenjene
Ne, ravno obratno. Domačih nalog ne bi smelo sploh bit, če pa že, individualne, da recimo nekomu, ki mu ne gre matematika, učitelj predpiše vaje, drugemu angleščino, itd, ne pa kar vsepovprek enako vsem. Potem nekdo dela doma angleščino glih tolk kot drugi, čeprav nima problema z njo, matematiko pa tudi, čeprav ima problem in bi je moral več.
- uvedeno bi moralo biti ustno nenapovedano spraševanje in hitro spraševanje za pluse in minuse, tako da bi otrok moral biti ves čas pripravljen in bi se učil sproti, ne pa samo 2 dneva pred testom
To samo povečuje stres in ne pomaga nič. Učenje v šoli, pa tudi testi, bi moralo bit tako da ti učenje 2 dni pred testom ne bi moglo pomagat, ne pa da jih stalno držiš v napetosti.
Ja vedno se nekdo najde ki nebi spremenil nič. Pa naj potem tako ostane in bomo imeli to kar zdaj poslušamo.
Kaj pa je bilo narobe z učnim sistemom v ...50.,60.,70.,80tih letih? Če se otrok ni učil je dobil "hakl", ter batine od fotra in učitelja, ki mu je dal hakl
Kaj pa je bilo narobe z učnim sistemom v ...50.,60.,70.,80tih letih? Če se otrok ni učil je dobil "hakl", ter batine od fotra in učitelja, ki mu je dal hakl
