Maven se je zadnjič oglasil 6. decembra lani. Telemetrija je kazala, da je do decembrske revolucije okoli Marsa sonda potovala po načrtih, vsi sistemi pa so delovali brez posebnosti. Toda ko se je Maven vrnil iz Marsove sence, Deep Space Network ni mogel več stopiti v stik z njim. Drobec podatkov, ki so jih uspeli pasivno uloviti, je kazal, da je sonda v varčevalnem načinu in da se nenavadno hitro vrti. Nekaj je zmotilo njeno orbito, nenavadno hitra rotacija pa je izčrpala baterije na krovu, zaradi česar je odpovedal tudi komunikacijski sistem. NASA je še vedno ne ve, kaj je povzročilo spremembo trajektorije, je pa precej gotovo, da od tistega trenutka sonde ni bilo mogoče več rešiti.
Misija nas je naučila veliko o Marsu, zlasti o njegovi atmosferi in zgodovini rdečega planeta. Izvedeli smo na primer, da se praviloma redka atmosfera pošteno odebeli med Sončevimi nevihtami. Raziskovalci so razumeli tudi, kako Sončev veter sproti odpihuje atmosfero, kar je eden izmed razlogov, zakaj Mars ni primeren za življenje. Na Marsu so videli tudi severni sij ter prelet kometa 3I/ATLAS.
Trenutno je v Marsovi orbiti šest aktivnih plovil: 2001 Mars Odyssey in Mars Reconnaissance Orbiter (ZDA), Mars Express in ExoMars Trace Gas Orbiter (Evropa in Rusija), Hope Probe (Združeni arabski emirati) in Tianwen-1 (Kitajska).
