Microsoftovi inženirji ostali brez Clauda

Pomoje bodo potrudili potihem copilota bolj kot agenta. Ne da svojega nimajo ampak agenti so pocen, llm pa žre denar. Pa prodajali računsko moč llmrjem. Je pa je a ker agenti so pocen. Ampak za codex pa Claude code se ve , da sta tam za ožemanje in prodajo žetonov.

Napihnjen balon.

WizzardOfOZ je 2. jun 2026 ob 20:08:40 izjavil:

Napihnjen balon.

To sem tudi jaz govoril zadnja leta... sedaj pa nisem več čist sure.
Ker day to day taske ti de-facto pohitri za nekajkrat. Smo na novem teritoriju, kjer nobeno orodje do sedaj ni imelo v tako kratkem času, takega efekta na praktično vse zemljane.

Sicer nočem temu verjet, a verjetno je večja od nič :).

Ja, saj dobro razmišljaš!
Vedeti in razumeti moraš, kaj je to IPO in kaj prinaša!?

Po drugi strani, če smo čisto dosledni, odvisno je tudi s čem je napihnjen, še bolje bi bilo napolnjen balon!
Ali z zrakom, morda vodo, denarjem ali celo helijem!??

Se mi je zdelo, da bo tole prišlo enkrat še prav, zato sem shranil!

**&******************************

SpaceX IPO: kdo pobere smetano in kdo tveganje?

IPO so bili vedno tudi način, kako zgodnji vlagatelji del ustvarjene vrednosti unovčijo in lastništvo razširijo na širši trg.

22. 5. 2026 | 16:38

22. 5. 2026 | 17:06

 4:42

Spremljajte Delo kot prednostni vir na Googlu->

Spacex oziroma Starlink je eden najboljših primerov modela kapitalizma, kjer država, omogoči ali strateško podpira razvoj ključne infrastrukture, zasebni sektor jo nato razvije in skalira, na koncu pa se del tveganja in financiranja prenese še na kapitalske trge ter bilance gospodinjstev.

Pri Spacex ne govorimo več samo o raketah. Govorimo o podjetju, ki je postalo del ameriške strateške infrastrukture: povezano je z NASO, obrambnim sistemom in geopolitičnimi interesi ZDA. Starlink ni samo internet iz vesolja, ampak komunikacijska infrastruktura, vojaško uporabna mreža in strateška prednost.

Poanta je v prenosu tveganja.

Zgodnja faza je javna, draga in tvegana. Država financira raziskave, pogodbe, regulativni okvir in začetno povpraševanje. Zasebni sektor nato prevzame operativno izvedbo, gradnjo kapacitet, tehnološko optimizacijo in globalno skaliranje. Ko pa tehnologija dozori in postane investicijska zgodba, sledi tretja faza: širjenje tveganja na vlagatelje, ETF-je, pokojninske sklade in gospodinjstva.


Sibil Svilan: Vidimo črne oblake, polne toče

Trump v mojem osebnem računalniku

Delniški popravek iz aprila je že preteklost

Kapitalizem je nadomestilo nekaj invazivnega. Nekaj, kar spi ob naših glavah

Evropa mora slediti Kitajski in ZDA, sicer ji bodo neulovljivo pobegnile

Spacex je več kot zgodba o raketah. Je zgodba o tem, kako se strateška moč države seli v zasebne bilance in nato prek borze potencialno še v bilance gospodinjstev. FOTO: Ronaldo Schmidt/AFP

Prospekt zdaj pokaže še širšo sliko. Mali vlagatelj ne kupuje več samo SpaceX-a in Starlinka, ampak tudi umetno inteligenco, Grok, platformo X in zelo kapitalsko intenzivno zgodbo prihodnje rasti. To ni več zgolj vesoljsko podjetje, ampak tehnološki konglomerat, ki združuje rakete, satelite, komunikacije, podatke in AI infrastrukturo.

Zato je ključno vprašanje: zakaj ravno zdaj?

Morda zato, ker država ne želi ali ne more več sama nositi celotne bilance nove tehnološke in geopolitične tekme. Ameriški dolg je visok, fiskalni prostor omejen, tekma s Kitajsko pa zahteva ogromno kapitala. Vesolje, umetna inteligenca, čipi, obramba, energetika in komunikacijska infrastruktura zahtevajo več denarja, kot ga lahko brez posledic zagotovi samo proračun.

Seveda pa obstaja tudi bolj preprost motiv: obstoječi lastniki in zgodnji vlagatelji bi ob visokem vrednotenju lahko del svojih deležev zelo dobro prodali.

Zato se oblikuje model, v katerem država ostane naročnik, uporabnik, regulator in strateški garant; zasebni sektor prevzame izvedbo in skaliranje; kapitalski trgi pa postanejo naslednji vir financiranja. Javna bilanca ustvari pogoje in začetno povpraševanje, zasebni kapital zgradi globalno platformo, nato pa se del zgodbe prek borze preseli še v portfelje gospodinjstev.

Ravno zato sem pri IPO previden. Dobro podjetje še ni nujno dobra naložba, če je v ceni že vračunan prevelik del prihodnosti. Ključno vprašanje ni samo, ali je SpaceX dobro podjetje. Verjetno je. Vprašanje je, kaj vlagatelj dejansko kupuje, po kakšni ceni in komu s tem zagotavlja likvidnost.

Tu se odpre širši problem zasebnega kapitala. Podjetja vse dlje ostajajo zasebna, največji del rasti pogosto poberejo ustanovitelji, zgodnji vlagatelji in zasebni skladi. Ko pa zgodba doseže ogromno vrednotenje, se odpre širšemu trgu, torej ETF in pokojninskim skladom in malim vlagateljem.

Zato bistvo ni, da je IPO sam po sebi slab. Bistvo je, da ne želimo modela, v katerem zasebni kapital poceni vstopi v zgodnji fazi, pobere največji del rasti, nato pa po zelo visoki ceni zgodbo proda javnemu trgu oziroma gospodinjstvom. Če ob tem mali vlagatelj nosi še glavno tveganje prihodnjega vrednotenja in morda plačuje še dodatne provizije za dostop do te zgodbe, potem to ni več demokratizacija dostopa do rasti, ampak predvsem prenos tveganja.

SpaceX je zato več kot zgodba o raketah. Je zgodba o tem, kako se strateška moč države seli v zasebne bilance in nato prek borze potencialno še v bilance gospodinjstev, kjer je vprašanje pri kateri ceni in ali je ta cena dobra oziroma upravičena.

https://www.delo.si/gospodarstvo/novice...

Oh ne, pa kako!?



Nekaj štinka...