Forum » Loža » ZDA 250: 60 ameriških inovacij ki so preoblikovale gospodarstvo in svet
ZDA 250: 60 ameriških inovacij ki so preoblikovale gospodarstvo in svet
Chalky ::
60 ameriških inovacij ki so preoblikovale gospodarstvo in svet
Sledi pregled ameriških izumov, ki so pomembno izboljšali vsakdanje življenje po vsem svetu
Preden so Združene države Amerike dosegle neodvisnost, so njihovi prebivalci – med njimi tudi eden od ustanovnih očetov, Benjamin Franklin – že preizkušali napredne in drzne ideje. Leta 1752, več kot dve desetletji pred sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti, je Franklinov poskus z zmajem dokazal naravo elektrike ter prispeval k razvoju strelovoda, ki še danes predstavlja ključno zaščito objektov po vsem svetu.
Od takrat se je ameriška inovativnost razvijala v številnih smereh, od prelomnih dosežkov v medicini do pristanka človeka na Luni. Ustvarjalnost je deloma pogojena s pionirskim duhom, ki še danes spodbuja svobodno in ambiciozno izumiteljstvo v ZDA. Kot je dejal ameriški poslovnež Philip Anschutz: "Raziščite, kako in zakaj stvari delujejo, ter si predstavljajte, kako bi se lahko spremenile."
1. Internet (1983 Vinton Cerf and Robert Kahn)
Digitalna doba se je začela nekoliko nerodno leta 1969, ko je poskus prenosa besede LOGIN med univerzama UCLA in Stanford propadel po prvih dveh črkah. Ta delni LO je postal prvi vdih omrežja Arpanet, projekta iz časa hladne vojne, ki ga je financiralo obrambno ministrstvo z namenom vzpostavitve odpornega komunikacijskega sistema.
Trajalo je več kot dve desetletji, da se je internet iz zaprtega vojaškega eksperimenta razvil v univerzalno infrastrukturo, ki je revolucionirala sodobno življenje. Z vzponom komercialnih spletnih brskalnikov v 90. letih je izbrisal geografske omejitve in postal osrednji živčni sistem globalnega gospodarstva. Omogočil je industrije vredne trilijone dolarjev, preoblikoval trgovino in medije ter demokratiziral dostop do informacij v obsegu, kakršnega ni bilo od Gutenbergove tiskarske preše.
Danes je internet nepogrešljiva infrastruktura 21. stoletja, ki omogoča skoraj vsako gospodarsko in družbeno interakcijo.
2. Žarnica (1879 Thomas Edison)
Žarnica Thomasa Edisona je zmagala v zelo konkurenčni tekmi. Njegova ključna prednost je bila ogljikova nitka iz bambusa, ki jo je razvil kmalu po preboju leta 1879 in je zagotavljala dovolj dolgo življenjsko dobo, da je izum postal praktičen. Ta izum je temeljito preoblikoval odnos človeka do časa in prekinil našo odvisnost od sonca.
Leta 1882 je vzpostavitev prve centralne elektrarne na Pearl Streetu v New Yorku označila konec dobe plinskih svetilk, ki so mesta obremenjevale s sajami in požarnimi nevarnostmi. Z razširitvijo delovnega časa v tovarnah in laboratorijih je žarnica pospešila industrijsko revolucijo. Ameriško noč je spremenila iz obdobja izolacije v prostor gospodarskega in družbenega življenja ter tlakovala pot 24-urnim mestom.
3. Integrirano vezje (1958 Jack Kilby)
Do konca 50. let je prihodnost računalništva zavirala velikost naprav. Ročno spajkanje milijonov povezav je bilo fizično nemogoče. Preboj je prišel leta 1958, ko je Jack Kilby izdelal prvo integrirano vezje. Nekaj mesecev pozneje je Robert Noyce neodvisno razvil bolj razširljivo silikonsko različico.
Rezultat je bil, da so se celotni prostori elektronike skrčili v mikročipe, kar je omogočilo eksponentno rast računalniške moči. To je omogočilo navigacijsko natančnost misij Apollo, avtomatizacijo tovarn in selitev računalništva iz laboratorijev v avtomobile in žepe milijard ljudi. Prav tako je silicij postal strateški vir in sprožil sodobno industrijo polprevodnikov.
Današnji čipi lahko vsebujejo več kot 50 milijard tranzistorjev; zgodnja integrirana vezja pa le nekaj komponent.
4. Osebni računalnik (1971 John Blankenbaker)
Pred sredino 70. let so bili računalniki ogromni sistemi v posebej nadzorovanih prostorih, dostopni predvsem vladam in velikim podjetjem. Prehod k osebni uporabi se je začel z Altairom 8800, kompletom za sestavljanje po pošti brez zaslona ali tipkovnice, ki pa je dokazal obstoj trga. Kmalu zatem so podjetja, kot sta Apple in IBM, ponudila že sestavljene računalnike.
Revolucija namiznih računalnikov je pospešila informacijsko dobo, saj je posameznikom dala analitično moč. Programi, kot so preglednice in urejevalniki besedil, so PC spremenili v nepogrešljivo poslovno orodje. Poleg tega je sprožil industrijo videoiger in postavil temelje internetu. Revija Time je leta 1982 osebni računalnik razglasila za stroj leta.
5. Letalo (1903 Wilbur and Orville Wright)
Človeški polet je iz mita postal resničnost v hladnem jutru leta 1903, ko sta dva samouka mehanika koles opravila 12-sekundni let, dolg približno 37 metrov. Medtem ko so se njuni sodobniki spopadali z nestabilnostjo v zraku, sta Wilbur in Orville Wright uporabila sistem škripcev za ukrivljanje platnenih kril letala, kar je pilotu omogočilo lažje nagibanje in zavijanje.
Letalo je na novo zapisalo pravila globalne trgovine. Letalstvo je bistveno skrajšalo razdalje in čas, saj je naporna potovanja čez ocean ali z vlakom spremenilo v običajne dnevne polete. Spodbudilo je razvoj sodobnega množičnega turizma, preoblikovalo globalne dobavne verige in ustvarilo medsebojno povezano svetovno gospodarstvo.
Danes zapuščina izuma bratov Wright pomeni svet brez meja ter izjemno visoko raven varnosti. Po zgodovinskem letu bratov Wright leta 1903 je minilo manj kot 11 let do prve redne komercialne letalske linije.
6. Telefon (1876 Alexander Graham Bell)
Patent za telefon, ki ga je leta 1876 prijavil Alexander Graham Bell, je za nekaj ur prehitel tekmeca Elisho Graya, kar je sprožilo burno pravno bitko. Čeprav je telegraf že omogočal skoraj takojšnjo komunikacijo, je bil omejen na neosebne klike Morsejeve abecede. Bellova naprava je prva uspešno pretvorila človeški glas v valoviti električni tok, s čimer je v komunikacijo na daljavo vnesla bližino, čustva in večjo neposrednost.
Širitev bakrenega omrežja po državi je temeljito preoblikovala gospodarstvo in ameriški dom. V poslovnem svetu je odpravila potrebo po geografski bližini, podjetjem omogočila razpršitev dejavnosti ter učinkovito delovanje prvih nebotičnikov. Za družbo kot celoto je telefon ogromen kontinent skrčil v eno povezano skupnost. Povečano povpraševanje po telefonskih operaterjih je v pisarne pripeljalo na stotisoče žensk in pomembno preoblikovalo administrativno delovno silo.
7. Mobilni telefon (1973 Martin Cooper / Motorola)
Prvi praktični mobilni telefon je izumil inženir podjetja Motorola Martin Cooper, ki je 3. aprila 1973 opravil prvi javno zabeležen klic z ročnim mobilnim telefonom. Deset let kasneje je bil predstavljen prvi komercialno dostopen ročni mobilni telefon, DynaTAC 8000x.
Ta izum je uvedel koncept osebne, mobilne komunikacije, ki je temeljito spremenil način, kako ljudje komunicirajo med seboj, ter preoblikoval delovanje podjetij.
8. Pametni telefon (1992 Frank Canova / IBM)
Desetletja je industrija potrošniške elektronike delovala v ločenih silosih: telefoni za pogovor, kamere za zajemanje slik in računalniki za obdelavo podatkov. Uvedba sodobnega pametnega telefona – ki je dosegla prelom z izidom iPhona leta 2007 – je združila več naprav v eno samo, žepno orodje. Z združitvijo intuitivnega večdotičnega vmesnika in stalne internetne povezljivosti je pametni telefon postal univerzalni daljinski upravljalnik sodobnega življenja.
Pametni telefon je ustvaril večbilijonsko aplikacijsko gospodarstvo ter omogočil nove algoritmične poslovne modele, kot so prevozi na zahtevo, dostava hrane in brezhibno mobilno trgovanje. Na globalni ravni je milijardam ljudi v državah v razvoju omogočil, da preskočijo drago računalniško infrastrukturo in fiksna telefonska omrežja ter pridobijo takojšen dostop do mobilnega bančništva, digitalnih trgov in celotnega znanja interneta.
9. Televizija (1927 Philo Farnsworth)
Elektronska televizija je nastala na podlagi preboja leta 1927, ki ga je dosegel Philo Farnsworth, vendar je njen pravi vpliv prišel šele v povojnem gospodarskem razcvetu. Do leta 1955 je imela polovica ameriških gospodinjstev televizijski sprejemnik, s čimer je televizija izpodrinila radio kot glavni vir zabave v državi.
Ta medij je temeljito preoblikoval družbo z ustvarjanjem skupnih nacionalnih izkušenj. Ne glede na to, ali so ljudje žalovali ob atentatu na predsednika Kennedyja, občudovali pristanek Apolla 11 na Luni ali spremljali Super Bowl, so desettisoči in milijoni Američanov hkrati doživljali novice, zgodovinske dogodke in kulturo.
Ta sinhronizirana pozornost je ustvarila močan komercialni motor. Z oblikovanjem množičnega trga je televizija postala osrednje gonilo sodobnega potrošniškega gospodarstva. Podjetjem je omogočila, da so čez noč zgradila nacionalne blagovne znamke in oglaševala vse od avtomobilov do pakiranih izdelkov.
Prihodki ameriške televizijske oglaševalske industrije so z 58 milijonov dolarjev leta 1949 narasli na več kot 1 milijardo dolarjev do leta 1955 in bi lahko do leta 2027 dosegli skoraj 100 milijard dolarjev.
10. GPS - Globalni sistem pozicioniranja (1973–93 US Department of Defense)
Globalni sistem pozicioniranja (GPS), ki ga je v 70. letih zasnoval Pentagon za podporo vojaškim operacijam, se je razvil v nepogrešljivo globalno storitev. Tehnologija je ostala pod okriljem hladnovojne tajnosti vse do leta 1983, ko je tragično sestrelitev napačno usmerjenega letala Korean Air Lines spodbudila predsednika Reagana, da je satelitski sistem odprl za civilno letalstvo. Leta 2000 so ZDA naredile še zadnji korak in izklopile »Selective Availability«, namerno slabšanje javnega signala, s čimer so komercialni uporabniki pridobili natančnost, ki je bila prej rezervirana za vojsko.
Ta sprememba politike je sprožila tihi motor globalnega gospodarstva. Danes GPS predstavlja temeljni makroekonomski steber: upravlja mednarodne dobavne verige, sinhronizira globalna mobilna omrežja, vodi avtonomno kmetijsko mehanizacijo in časovno označuje visokofrekvenčno trgovanje na Wall Streetu. Študija, ki jo je financirala ameriška vlada, je leta 2019 ocenila, da je GPS sistem ustvaril 1,4 bilijona ameriških dolarjev gospodarskih koristi.
11. Anestezija (1846 William T.G. Morton)
Prva javna demonstracija anestezije z uporabo etra je revolucionirala kirurgijo, saj je omogočila daljše in bolj zapletene operativne posege ter posledično poglobljeno razumevanje človeške anatomije. Eter je postavil temelje za sodobne metode anestezije in razvoj specializiranega področja anesteziologije.
12. Jedrska energija ( 1930s and 1940s)
Po tem, ko je svet spoznal uničujočo moč atomske bombe, so Združene države Amerike sprožile pobude za izkoriščanje atomske energije v komercialne namene. Uspešen zagon jedrske elektrarne Shippingport leta 1957 je dokazal, da je mogoče jedrsko energijo varno uporabljati za proizvodnjo električne energije v civilnih elektroenergetskih omrežjih.
Zanimanje ZDA za komercialno jedrsko energijo je sčasoma upadlo zaradi visokih investicijskih stroškov, zapletene regulative, odmevnih jedrskih nesreč in skrbi glede varnosti javnosti. Namesto tega so se jedrska prizadevanja države v večji meri usmerila v obrambo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Danes se komercialna jedrska energija ponovno preučuje, deloma zaradi naraščajočih energetskih potreb umetne inteligence in prizadevanj za ogljično nevtralne vire energije. Ena uranova gorivna peleta v velikosti konice prsta vsebuje približno toliko energije kot ena tona premoga ali 149 galon nafte.
12. Cepivo proti otroški paralizi (April 12, 1955 Jonas Salk)
Otroška paraliza je bila v začetku 50. let 20. stoletja najstrašnejša bolezen v Združenih državah Amerike, saj je vsako leto povzročila paralizo tisočev otrok in pogosto vodila do zapiranja javnih prostorov za zajezitev širjenja. Zelo nalezljiv virus je v ZDA dosegel vrh leta 1952.
Preboj je nastopil leta 1955, ko je dr. Jonas Salk predstavil varno in učinkovito cepivo v obliki injekcije, financirano z množičnimi donacijami organizaciji March of Dimes, takrat uradno imenovani National Foundation for Infantile Paralysis. Kmalu zatem je Albert Sabin razvil cenejšo oralno različico cepiva, ki se je jemala v obliki sladkorne kocke in je postala ključna za globalno imunizacijo. Do leta 1979 je bil virus v Združenih državah izkoreninjen, kar je dokazalo, da lahko sodobna medicina premaga tudi nacionalno epidemijo. Nedavni upadi stopnje cepljenja pa so povzročili ponovne, čeprav redke izbruhe bolezni. Salk svojega odkritja ni patentiral. Ta odločitev ga je verjetno stala milijarde dolarjev, vendar je pospešila proces množičnega cepljenja.
13. Model T (1908–1927 Henry Ford)
Pred letom 1908 je bil avtomobil krhka, po meri izdelana luksuzna dobrina, omejena predvsem na asfaltirane mestne ulice in najpremožnejše sloje prebivalstva. Henry Ford je ta paradigmatski okvir preoblikoval z zasnovo Modela T kot robustnega, univerzalnega vozila za vsakodnevno uporabo. Vozilo je vključevalo več praktičnih inovacij. Uporabljalo je trpežno, a lahko zlitino vanadijevega jekla, ki je povečala vzdržljivost, ter imelo povečano oddaljenost od tal, prilagojeno vožnji po makadamskih cestah. Uporaba zamenljivih delov je zmanjšala potrebo po specializiranih mehanikih in omogočila uvedbo tekočega proizvodnega traku.
Rezultat je bilo cenovno dostopno in zanesljivo vozilo, ki je dobesedno postavilo svet na kolesa. Do začetka 20. let je Model T obvladoval približno 50 % svetovnega avtomobilskega trga ter temeljno preoblikoval geografijo in gospodarstvo 20. stoletja. S Modelom T je Ford standardiziral tudi postavitev volana na levi strani vozila, kar je dolgoročno vplivalo na zasnovo ameriških cest.
14. Umetna inteligenca (1956 at the Dartmouth Summer Research Project on Artificial Intelligence)
Umetna inteligenca se je kot teoretično področje začela razvijati v 50. letih 20. stoletja z namenom avtomatizacije človeškega mišljenja, vendar je njen nedavni razcvet omogočila šele računalniška moč 21. stoletja. S pomočjo velikih podatkovnih zbirk so se sistemi razvili iz zgolj izvajanja togih ukazov v prepoznavanje vzorcev in sprejemanje avtonomnih odločitev.
Ta napredek je računalnik iz pasivnega orodja za računanje preoblikoval v aktivnega sodelavca. Danes je umetna inteligenca nevidni "možgani" sodobnega gospodarstva. Avtomatizira visokofrekvenčno trgovanje na Wall Streetu, optimizira globalne dobavne verige in poganja algoritme digitalnega oglaševanja.
Kljub temu je njena moč tako prelomna kot tudi disruptivna. Avtomatizacija kompleksnega odločanja obeta velik skok v globalni produktivnosti in razumevanju, vendar hkrati prinaša tveganje obsežnega izpodrivanja delovne sile ter nove izzive za gospodarsko in nacionalno varnost. Po ocenah podjetja PwC bi lahko umetna inteligenca do leta 2030 prispevala do 15,7 bilijona ameriških dolarjev v svetovno gospodarstvo.
15. Optična vlakna 1950 Narinder Singh Kapany
Leta 1970 je podjetje Corning Glass Works razvilo izjemno tanke silicijeve niti, ki lahko prenašajo svetlobo na dolge razdalje z bistveno zmanjšanimi izgubami signala. Ta preboj je omogočil prenos podatkov v obliki svetlobnih impulzov namesto električnih signalov, kar je zagotovilo višje hitrosti in večjo kapaciteto v primerjavi s tradicionalnimi bakrenimi vodniki.
Danes je globalna infrastruktura interneta v osnovi mreža zakopanega stekla, ki je drastično znižala stroške dolgotrajne komunikacije in podatke spremenila v globalno dobrino. Ena sama lasno tanka optična vlaknina lahko prenese celotno zbirko Kongresne knjižnice ZDA v manj kot eni sekundi.
16. Tekoči trak za avtomobilsko proizvodnjo (1901 Ransom Olds)
Leta 1913 je Henry Ford reorganiziral svojo tovarno v Detroitu okoli gibljivega tekočega traku, s čimer je čas sestave Modela T skrajšal z 12,5 ure na le 93 minut. Ta učinkovitost je znižala ceno vozila na 260 dolarjev z začetnih 850 dolarjev in avtomobil iz luksuzne dobrine preoblikovala v dosegljiv nakup za povprečnega delavca.
Ford je množično proizvodnjo povezal tudi z zgodovinsko dnevno plačo v višini 5 dolarjev. Ta pristop so začele posnemati številne industrije, kar je prispevalo k dostopnosti kompleksnih izdelkov in k oblikovanju sodobnega srednjega razreda. Do leta 1925 je Ford proizvedel nov Model T približno vsakih 10 sekund.
17. E-pošta (1971 Ray Tomlinson)
Izum e-pošte je povzročil zaton internih pisarniških dopisov in faksa ter osvobodil delavce potrebe po sinhroni komunikaciji v realnem času. Z možnostjo pošiljanja in prejemanja informacij po lastnem časovnem razporedu je preoblikovala delovni dan ter naredila fizično lokacijo pisarne manj pomembno.
Tehnologija sega v leto 1971, ko je Ray Tomlinson uporabil znak @ za ločevanje uporabnika od gostitelja – tehnično rešitev za usmerjanje, ki je ustvarila univerzalno digitalno identiteto. Po študiji iz leta 2012 povprečen pisarniški delavec približno 28 % delovnega tedna porabi za branje in odgovarjanje na e-pošto.
18. Klimatska naprava - klimatizacija (1902 Willis Haviland Carrier)
Pred prebojem Willisa Carriera leta 1902 na področju mehanskega hlajenja je bil ameriški jug in zahod gospodarsko omejen zaradi poletne vročine, ki je zmanjševala produktivnost v tovarnah in pisarnah. Klimatizacija je odpravila podnebje kot omejitveni dejavnik poselitve; mesta, kot so Phoenix, Houston in Miami, velik del svojega današnjega obsega dolgujejo prav temu izumu.
Ta tehnologija je omogočila tudi obsežne migracije prebivalstva, ki so v zadnjih desetletjih preoblikovale ameriško politično krajino ter postopoma povečale zastopanost južnih in zahodnih zveznih držav v kongresu. ZDA danes porabijo več energije za klimatizacijo kot celotna afriška celina za vse svoje potrebe skupaj.
19. Social Media (1997 Andrew Weinreich)
Six Degrees, prvo družbeno omrežje na svetu, je uporabnikom omogočilo ustvarjanje profilov, povezovanje s prijatelji in pošiljanje zasebnih sporočil, s čimer je postavilo temelje za MySpace, Facebook, Instagram in druge platforme. Izum družbenih omrežij je kasneje postal pomembno orodje za podjetja, tržnike in medijske organizacije. Omogoča izvajanje kampanj množičnega financiranja (crowdfunding) ter ustvarja ogromne količine podatkov, ki spodbujajo analitiko za različne namene, vključno z razvojem in učenjem sistemov strojnega učenja.
20. Pretakanje medijskih vsebin - Streaming (1990s–2000s Various U.S. companies)
Pretakanje medijskih vsebin se je razvijalo postopoma, začelo pa se je v 90. letih, ko je raziskovalni laboratorij Xerox PARC prikazal prenos videa v živo prek interneta. Podjetji RealNetworks in Microsoft sta nato uvedli lastne inovacije ter pomembno prispevali k popularizaciji spletnega pretakanja.
Video platforma YouTube, ustanovljena leta 2005, je ponudila prostor za vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, Netflix pa je leta 2007 uvedel svojo storitev pretakanja. Od takrat je pretakanje postalo prevladujoč način uživanja medijskih vsebin, pri čemer številne konkurenčne platforme ponujajo raznoliko vsebino.
https://www.wsj.com/us-news/the-most-im...
https://stories.state.gov/american-inve...
Sledi pregled ameriških izumov, ki so pomembno izboljšali vsakdanje življenje po vsem svetu
Preden so Združene države Amerike dosegle neodvisnost, so njihovi prebivalci – med njimi tudi eden od ustanovnih očetov, Benjamin Franklin – že preizkušali napredne in drzne ideje. Leta 1752, več kot dve desetletji pred sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti, je Franklinov poskus z zmajem dokazal naravo elektrike ter prispeval k razvoju strelovoda, ki še danes predstavlja ključno zaščito objektov po vsem svetu.
Od takrat se je ameriška inovativnost razvijala v številnih smereh, od prelomnih dosežkov v medicini do pristanka človeka na Luni. Ustvarjalnost je deloma pogojena s pionirskim duhom, ki še danes spodbuja svobodno in ambiciozno izumiteljstvo v ZDA. Kot je dejal ameriški poslovnež Philip Anschutz: "Raziščite, kako in zakaj stvari delujejo, ter si predstavljajte, kako bi se lahko spremenile."
1. Internet (1983 Vinton Cerf and Robert Kahn)
Digitalna doba se je začela nekoliko nerodno leta 1969, ko je poskus prenosa besede LOGIN med univerzama UCLA in Stanford propadel po prvih dveh črkah. Ta delni LO je postal prvi vdih omrežja Arpanet, projekta iz časa hladne vojne, ki ga je financiralo obrambno ministrstvo z namenom vzpostavitve odpornega komunikacijskega sistema.
Trajalo je več kot dve desetletji, da se je internet iz zaprtega vojaškega eksperimenta razvil v univerzalno infrastrukturo, ki je revolucionirala sodobno življenje. Z vzponom komercialnih spletnih brskalnikov v 90. letih je izbrisal geografske omejitve in postal osrednji živčni sistem globalnega gospodarstva. Omogočil je industrije vredne trilijone dolarjev, preoblikoval trgovino in medije ter demokratiziral dostop do informacij v obsegu, kakršnega ni bilo od Gutenbergove tiskarske preše.
Danes je internet nepogrešljiva infrastruktura 21. stoletja, ki omogoča skoraj vsako gospodarsko in družbeno interakcijo.
2. Žarnica (1879 Thomas Edison)
Žarnica Thomasa Edisona je zmagala v zelo konkurenčni tekmi. Njegova ključna prednost je bila ogljikova nitka iz bambusa, ki jo je razvil kmalu po preboju leta 1879 in je zagotavljala dovolj dolgo življenjsko dobo, da je izum postal praktičen. Ta izum je temeljito preoblikoval odnos človeka do časa in prekinil našo odvisnost od sonca.
Leta 1882 je vzpostavitev prve centralne elektrarne na Pearl Streetu v New Yorku označila konec dobe plinskih svetilk, ki so mesta obremenjevale s sajami in požarnimi nevarnostmi. Z razširitvijo delovnega časa v tovarnah in laboratorijih je žarnica pospešila industrijsko revolucijo. Ameriško noč je spremenila iz obdobja izolacije v prostor gospodarskega in družbenega življenja ter tlakovala pot 24-urnim mestom.
3. Integrirano vezje (1958 Jack Kilby)
Do konca 50. let je prihodnost računalništva zavirala velikost naprav. Ročno spajkanje milijonov povezav je bilo fizično nemogoče. Preboj je prišel leta 1958, ko je Jack Kilby izdelal prvo integrirano vezje. Nekaj mesecev pozneje je Robert Noyce neodvisno razvil bolj razširljivo silikonsko različico.
Rezultat je bil, da so se celotni prostori elektronike skrčili v mikročipe, kar je omogočilo eksponentno rast računalniške moči. To je omogočilo navigacijsko natančnost misij Apollo, avtomatizacijo tovarn in selitev računalništva iz laboratorijev v avtomobile in žepe milijard ljudi. Prav tako je silicij postal strateški vir in sprožil sodobno industrijo polprevodnikov.
Današnji čipi lahko vsebujejo več kot 50 milijard tranzistorjev; zgodnja integrirana vezja pa le nekaj komponent.
4. Osebni računalnik (1971 John Blankenbaker)
Pred sredino 70. let so bili računalniki ogromni sistemi v posebej nadzorovanih prostorih, dostopni predvsem vladam in velikim podjetjem. Prehod k osebni uporabi se je začel z Altairom 8800, kompletom za sestavljanje po pošti brez zaslona ali tipkovnice, ki pa je dokazal obstoj trga. Kmalu zatem so podjetja, kot sta Apple in IBM, ponudila že sestavljene računalnike.
Revolucija namiznih računalnikov je pospešila informacijsko dobo, saj je posameznikom dala analitično moč. Programi, kot so preglednice in urejevalniki besedil, so PC spremenili v nepogrešljivo poslovno orodje. Poleg tega je sprožil industrijo videoiger in postavil temelje internetu. Revija Time je leta 1982 osebni računalnik razglasila za stroj leta.
5. Letalo (1903 Wilbur and Orville Wright)
Človeški polet je iz mita postal resničnost v hladnem jutru leta 1903, ko sta dva samouka mehanika koles opravila 12-sekundni let, dolg približno 37 metrov. Medtem ko so se njuni sodobniki spopadali z nestabilnostjo v zraku, sta Wilbur in Orville Wright uporabila sistem škripcev za ukrivljanje platnenih kril letala, kar je pilotu omogočilo lažje nagibanje in zavijanje.
Letalo je na novo zapisalo pravila globalne trgovine. Letalstvo je bistveno skrajšalo razdalje in čas, saj je naporna potovanja čez ocean ali z vlakom spremenilo v običajne dnevne polete. Spodbudilo je razvoj sodobnega množičnega turizma, preoblikovalo globalne dobavne verige in ustvarilo medsebojno povezano svetovno gospodarstvo.
Danes zapuščina izuma bratov Wright pomeni svet brez meja ter izjemno visoko raven varnosti. Po zgodovinskem letu bratov Wright leta 1903 je minilo manj kot 11 let do prve redne komercialne letalske linije.
6. Telefon (1876 Alexander Graham Bell)
Patent za telefon, ki ga je leta 1876 prijavil Alexander Graham Bell, je za nekaj ur prehitel tekmeca Elisho Graya, kar je sprožilo burno pravno bitko. Čeprav je telegraf že omogočal skoraj takojšnjo komunikacijo, je bil omejen na neosebne klike Morsejeve abecede. Bellova naprava je prva uspešno pretvorila človeški glas v valoviti električni tok, s čimer je v komunikacijo na daljavo vnesla bližino, čustva in večjo neposrednost.
Širitev bakrenega omrežja po državi je temeljito preoblikovala gospodarstvo in ameriški dom. V poslovnem svetu je odpravila potrebo po geografski bližini, podjetjem omogočila razpršitev dejavnosti ter učinkovito delovanje prvih nebotičnikov. Za družbo kot celoto je telefon ogromen kontinent skrčil v eno povezano skupnost. Povečano povpraševanje po telefonskih operaterjih je v pisarne pripeljalo na stotisoče žensk in pomembno preoblikovalo administrativno delovno silo.
7. Mobilni telefon (1973 Martin Cooper / Motorola)
Prvi praktični mobilni telefon je izumil inženir podjetja Motorola Martin Cooper, ki je 3. aprila 1973 opravil prvi javno zabeležen klic z ročnim mobilnim telefonom. Deset let kasneje je bil predstavljen prvi komercialno dostopen ročni mobilni telefon, DynaTAC 8000x.
Ta izum je uvedel koncept osebne, mobilne komunikacije, ki je temeljito spremenil način, kako ljudje komunicirajo med seboj, ter preoblikoval delovanje podjetij.
8. Pametni telefon (1992 Frank Canova / IBM)
Desetletja je industrija potrošniške elektronike delovala v ločenih silosih: telefoni za pogovor, kamere za zajemanje slik in računalniki za obdelavo podatkov. Uvedba sodobnega pametnega telefona – ki je dosegla prelom z izidom iPhona leta 2007 – je združila več naprav v eno samo, žepno orodje. Z združitvijo intuitivnega večdotičnega vmesnika in stalne internetne povezljivosti je pametni telefon postal univerzalni daljinski upravljalnik sodobnega življenja.
Pametni telefon je ustvaril večbilijonsko aplikacijsko gospodarstvo ter omogočil nove algoritmične poslovne modele, kot so prevozi na zahtevo, dostava hrane in brezhibno mobilno trgovanje. Na globalni ravni je milijardam ljudi v državah v razvoju omogočil, da preskočijo drago računalniško infrastrukturo in fiksna telefonska omrežja ter pridobijo takojšen dostop do mobilnega bančništva, digitalnih trgov in celotnega znanja interneta.
9. Televizija (1927 Philo Farnsworth)
Elektronska televizija je nastala na podlagi preboja leta 1927, ki ga je dosegel Philo Farnsworth, vendar je njen pravi vpliv prišel šele v povojnem gospodarskem razcvetu. Do leta 1955 je imela polovica ameriških gospodinjstev televizijski sprejemnik, s čimer je televizija izpodrinila radio kot glavni vir zabave v državi.
Ta medij je temeljito preoblikoval družbo z ustvarjanjem skupnih nacionalnih izkušenj. Ne glede na to, ali so ljudje žalovali ob atentatu na predsednika Kennedyja, občudovali pristanek Apolla 11 na Luni ali spremljali Super Bowl, so desettisoči in milijoni Američanov hkrati doživljali novice, zgodovinske dogodke in kulturo.
Ta sinhronizirana pozornost je ustvarila močan komercialni motor. Z oblikovanjem množičnega trga je televizija postala osrednje gonilo sodobnega potrošniškega gospodarstva. Podjetjem je omogočila, da so čez noč zgradila nacionalne blagovne znamke in oglaševala vse od avtomobilov do pakiranih izdelkov.
Prihodki ameriške televizijske oglaševalske industrije so z 58 milijonov dolarjev leta 1949 narasli na več kot 1 milijardo dolarjev do leta 1955 in bi lahko do leta 2027 dosegli skoraj 100 milijard dolarjev.
10. GPS - Globalni sistem pozicioniranja (1973–93 US Department of Defense)
Globalni sistem pozicioniranja (GPS), ki ga je v 70. letih zasnoval Pentagon za podporo vojaškim operacijam, se je razvil v nepogrešljivo globalno storitev. Tehnologija je ostala pod okriljem hladnovojne tajnosti vse do leta 1983, ko je tragično sestrelitev napačno usmerjenega letala Korean Air Lines spodbudila predsednika Reagana, da je satelitski sistem odprl za civilno letalstvo. Leta 2000 so ZDA naredile še zadnji korak in izklopile »Selective Availability«, namerno slabšanje javnega signala, s čimer so komercialni uporabniki pridobili natančnost, ki je bila prej rezervirana za vojsko.
Ta sprememba politike je sprožila tihi motor globalnega gospodarstva. Danes GPS predstavlja temeljni makroekonomski steber: upravlja mednarodne dobavne verige, sinhronizira globalna mobilna omrežja, vodi avtonomno kmetijsko mehanizacijo in časovno označuje visokofrekvenčno trgovanje na Wall Streetu. Študija, ki jo je financirala ameriška vlada, je leta 2019 ocenila, da je GPS sistem ustvaril 1,4 bilijona ameriških dolarjev gospodarskih koristi.
11. Anestezija (1846 William T.G. Morton)
Prva javna demonstracija anestezije z uporabo etra je revolucionirala kirurgijo, saj je omogočila daljše in bolj zapletene operativne posege ter posledično poglobljeno razumevanje človeške anatomije. Eter je postavil temelje za sodobne metode anestezije in razvoj specializiranega področja anesteziologije.
12. Jedrska energija ( 1930s and 1940s)
Po tem, ko je svet spoznal uničujočo moč atomske bombe, so Združene države Amerike sprožile pobude za izkoriščanje atomske energije v komercialne namene. Uspešen zagon jedrske elektrarne Shippingport leta 1957 je dokazal, da je mogoče jedrsko energijo varno uporabljati za proizvodnjo električne energije v civilnih elektroenergetskih omrežjih.
Zanimanje ZDA za komercialno jedrsko energijo je sčasoma upadlo zaradi visokih investicijskih stroškov, zapletene regulative, odmevnih jedrskih nesreč in skrbi glede varnosti javnosti. Namesto tega so se jedrska prizadevanja države v večji meri usmerila v obrambo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Danes se komercialna jedrska energija ponovno preučuje, deloma zaradi naraščajočih energetskih potreb umetne inteligence in prizadevanj za ogljično nevtralne vire energije. Ena uranova gorivna peleta v velikosti konice prsta vsebuje približno toliko energije kot ena tona premoga ali 149 galon nafte.
12. Cepivo proti otroški paralizi (April 12, 1955 Jonas Salk)
Otroška paraliza je bila v začetku 50. let 20. stoletja najstrašnejša bolezen v Združenih državah Amerike, saj je vsako leto povzročila paralizo tisočev otrok in pogosto vodila do zapiranja javnih prostorov za zajezitev širjenja. Zelo nalezljiv virus je v ZDA dosegel vrh leta 1952.
Preboj je nastopil leta 1955, ko je dr. Jonas Salk predstavil varno in učinkovito cepivo v obliki injekcije, financirano z množičnimi donacijami organizaciji March of Dimes, takrat uradno imenovani National Foundation for Infantile Paralysis. Kmalu zatem je Albert Sabin razvil cenejšo oralno različico cepiva, ki se je jemala v obliki sladkorne kocke in je postala ključna za globalno imunizacijo. Do leta 1979 je bil virus v Združenih državah izkoreninjen, kar je dokazalo, da lahko sodobna medicina premaga tudi nacionalno epidemijo. Nedavni upadi stopnje cepljenja pa so povzročili ponovne, čeprav redke izbruhe bolezni. Salk svojega odkritja ni patentiral. Ta odločitev ga je verjetno stala milijarde dolarjev, vendar je pospešila proces množičnega cepljenja.
13. Model T (1908–1927 Henry Ford)
Pred letom 1908 je bil avtomobil krhka, po meri izdelana luksuzna dobrina, omejena predvsem na asfaltirane mestne ulice in najpremožnejše sloje prebivalstva. Henry Ford je ta paradigmatski okvir preoblikoval z zasnovo Modela T kot robustnega, univerzalnega vozila za vsakodnevno uporabo. Vozilo je vključevalo več praktičnih inovacij. Uporabljalo je trpežno, a lahko zlitino vanadijevega jekla, ki je povečala vzdržljivost, ter imelo povečano oddaljenost od tal, prilagojeno vožnji po makadamskih cestah. Uporaba zamenljivih delov je zmanjšala potrebo po specializiranih mehanikih in omogočila uvedbo tekočega proizvodnega traku.
Rezultat je bilo cenovno dostopno in zanesljivo vozilo, ki je dobesedno postavilo svet na kolesa. Do začetka 20. let je Model T obvladoval približno 50 % svetovnega avtomobilskega trga ter temeljno preoblikoval geografijo in gospodarstvo 20. stoletja. S Modelom T je Ford standardiziral tudi postavitev volana na levi strani vozila, kar je dolgoročno vplivalo na zasnovo ameriških cest.
14. Umetna inteligenca (1956 at the Dartmouth Summer Research Project on Artificial Intelligence)
Umetna inteligenca se je kot teoretično področje začela razvijati v 50. letih 20. stoletja z namenom avtomatizacije človeškega mišljenja, vendar je njen nedavni razcvet omogočila šele računalniška moč 21. stoletja. S pomočjo velikih podatkovnih zbirk so se sistemi razvili iz zgolj izvajanja togih ukazov v prepoznavanje vzorcev in sprejemanje avtonomnih odločitev.
Ta napredek je računalnik iz pasivnega orodja za računanje preoblikoval v aktivnega sodelavca. Danes je umetna inteligenca nevidni "možgani" sodobnega gospodarstva. Avtomatizira visokofrekvenčno trgovanje na Wall Streetu, optimizira globalne dobavne verige in poganja algoritme digitalnega oglaševanja.
Kljub temu je njena moč tako prelomna kot tudi disruptivna. Avtomatizacija kompleksnega odločanja obeta velik skok v globalni produktivnosti in razumevanju, vendar hkrati prinaša tveganje obsežnega izpodrivanja delovne sile ter nove izzive za gospodarsko in nacionalno varnost. Po ocenah podjetja PwC bi lahko umetna inteligenca do leta 2030 prispevala do 15,7 bilijona ameriških dolarjev v svetovno gospodarstvo.
15. Optična vlakna 1950 Narinder Singh Kapany
Leta 1970 je podjetje Corning Glass Works razvilo izjemno tanke silicijeve niti, ki lahko prenašajo svetlobo na dolge razdalje z bistveno zmanjšanimi izgubami signala. Ta preboj je omogočil prenos podatkov v obliki svetlobnih impulzov namesto električnih signalov, kar je zagotovilo višje hitrosti in večjo kapaciteto v primerjavi s tradicionalnimi bakrenimi vodniki.
Danes je globalna infrastruktura interneta v osnovi mreža zakopanega stekla, ki je drastično znižala stroške dolgotrajne komunikacije in podatke spremenila v globalno dobrino. Ena sama lasno tanka optična vlaknina lahko prenese celotno zbirko Kongresne knjižnice ZDA v manj kot eni sekundi.
16. Tekoči trak za avtomobilsko proizvodnjo (1901 Ransom Olds)
Leta 1913 je Henry Ford reorganiziral svojo tovarno v Detroitu okoli gibljivega tekočega traku, s čimer je čas sestave Modela T skrajšal z 12,5 ure na le 93 minut. Ta učinkovitost je znižala ceno vozila na 260 dolarjev z začetnih 850 dolarjev in avtomobil iz luksuzne dobrine preoblikovala v dosegljiv nakup za povprečnega delavca.
Ford je množično proizvodnjo povezal tudi z zgodovinsko dnevno plačo v višini 5 dolarjev. Ta pristop so začele posnemati številne industrije, kar je prispevalo k dostopnosti kompleksnih izdelkov in k oblikovanju sodobnega srednjega razreda. Do leta 1925 je Ford proizvedel nov Model T približno vsakih 10 sekund.
17. E-pošta (1971 Ray Tomlinson)
Izum e-pošte je povzročil zaton internih pisarniških dopisov in faksa ter osvobodil delavce potrebe po sinhroni komunikaciji v realnem času. Z možnostjo pošiljanja in prejemanja informacij po lastnem časovnem razporedu je preoblikovala delovni dan ter naredila fizično lokacijo pisarne manj pomembno.
Tehnologija sega v leto 1971, ko je Ray Tomlinson uporabil znak @ za ločevanje uporabnika od gostitelja – tehnično rešitev za usmerjanje, ki je ustvarila univerzalno digitalno identiteto. Po študiji iz leta 2012 povprečen pisarniški delavec približno 28 % delovnega tedna porabi za branje in odgovarjanje na e-pošto.
18. Klimatska naprava - klimatizacija (1902 Willis Haviland Carrier)
Pred prebojem Willisa Carriera leta 1902 na področju mehanskega hlajenja je bil ameriški jug in zahod gospodarsko omejen zaradi poletne vročine, ki je zmanjševala produktivnost v tovarnah in pisarnah. Klimatizacija je odpravila podnebje kot omejitveni dejavnik poselitve; mesta, kot so Phoenix, Houston in Miami, velik del svojega današnjega obsega dolgujejo prav temu izumu.
Ta tehnologija je omogočila tudi obsežne migracije prebivalstva, ki so v zadnjih desetletjih preoblikovale ameriško politično krajino ter postopoma povečale zastopanost južnih in zahodnih zveznih držav v kongresu. ZDA danes porabijo več energije za klimatizacijo kot celotna afriška celina za vse svoje potrebe skupaj.
19. Social Media (1997 Andrew Weinreich)
Six Degrees, prvo družbeno omrežje na svetu, je uporabnikom omogočilo ustvarjanje profilov, povezovanje s prijatelji in pošiljanje zasebnih sporočil, s čimer je postavilo temelje za MySpace, Facebook, Instagram in druge platforme. Izum družbenih omrežij je kasneje postal pomembno orodje za podjetja, tržnike in medijske organizacije. Omogoča izvajanje kampanj množičnega financiranja (crowdfunding) ter ustvarja ogromne količine podatkov, ki spodbujajo analitiko za različne namene, vključno z razvojem in učenjem sistemov strojnega učenja.
20. Pretakanje medijskih vsebin - Streaming (1990s–2000s Various U.S. companies)
Pretakanje medijskih vsebin se je razvijalo postopoma, začelo pa se je v 90. letih, ko je raziskovalni laboratorij Xerox PARC prikazal prenos videa v živo prek interneta. Podjetji RealNetworks in Microsoft sta nato uvedli lastne inovacije ter pomembno prispevali k popularizaciji spletnega pretakanja.
Video platforma YouTube, ustanovljena leta 2005, je ponudila prostor za vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, Netflix pa je leta 2007 uvedel svojo storitev pretakanja. Od takrat je pretakanje postalo prevladujoč način uživanja medijskih vsebin, pri čemer številne konkurenčne platforme ponujajo raznoliko vsebino.
https://www.wsj.com/us-news/the-most-im...
https://stories.state.gov/american-inve...
- spremenilo: Chalky ()
Chalky ::
Letos ZDA praznujejo 250 rojstni dan, ker živimo v svetu kjer ljudje neprestano blatijo ZDA ter neprestano ponavljajo laži o tem da država ni prinesla temu svetu ničesar pozitivnega, je ta thread oziroma članek kn ga je objavil WSJ dober opomin da temu ni tako in, da so ZDA temu svetu prinesle ogromno pozitivnih in pomembnih iznajdb ki so omogočile napredek ne samo njim ampak v večini primerov tudi ostalemu delu sveta. Tega jim nebi bilo potrebno, večina imperijev v preteklosti, svojih iznajdb ni delila, ZDA so prva država ki je svojo inovativnost nesebično delila s preostalim delom sveta. V večini primerov povsem zastonj v dobro civilizacije.
Vsega ne bom objavljal, menim da je 20 primerov več kot dovolj (obstaja preko 100). Sem pa namerno izpustil iznajdbe na področju obrambe (razen GPS). Večina držav bi dale vse da bi se lahko pohvalile že z eno iznajdbo, ZDA to počnejo že od svojega nastanka in je za njih to nekaj samoumevnega. V 250 letih so storili za ta svet več dobrega kot prej celotna civilizacija od začetka prvega človeka.
Lahko bi omenil tudi ostale stvari kot so mednarodni zakoni, pomorsko pravo, razne mednarodne ustanove ki omogočajo nekakšen pregled nad celotnim svetom, ker drugače bi bil celoten svet v kaosu. Ni države na svetu, ki bi bila popolna. Tudi ZDA imajo svoje slabe lastnosti, vendar ko potegnemo črto, ni države na svetu ki bi se lahko kosala z njihovimi iznajdbami in temu kar so dale svetu praktično zastonj.
Ameriški primat pa se zdaj še povečuje in so tudi v tehnologijah prihodnosti v veliki prednosti in kot kaže bo naslednjih 250 let še bolj uspešnih kot prvih 250.
Vsega ne bom objavljal, menim da je 20 primerov več kot dovolj (obstaja preko 100). Sem pa namerno izpustil iznajdbe na področju obrambe (razen GPS). Večina držav bi dale vse da bi se lahko pohvalile že z eno iznajdbo, ZDA to počnejo že od svojega nastanka in je za njih to nekaj samoumevnega. V 250 letih so storili za ta svet več dobrega kot prej celotna civilizacija od začetka prvega človeka.
Lahko bi omenil tudi ostale stvari kot so mednarodni zakoni, pomorsko pravo, razne mednarodne ustanove ki omogočajo nekakšen pregled nad celotnim svetom, ker drugače bi bil celoten svet v kaosu. Ni države na svetu, ki bi bila popolna. Tudi ZDA imajo svoje slabe lastnosti, vendar ko potegnemo črto, ni države na svetu ki bi se lahko kosala z njihovimi iznajdbami in temu kar so dale svetu praktično zastonj.
Ameriški primat pa se zdaj še povečuje in so tudi v tehnologijah prihodnosti v veliki prednosti in kot kaže bo naslednjih 250 let še bolj uspešnih kot prvih 250.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
mtosev ::
Ja, Američani so nam dali dosti uporabnih izdelkov/storitev.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mtosev ()
karafeka ::
Ne pozabite tudi koliko vojn so začele ZDA in koliko ljudi je zaradi njih umrlo. Pa kako jim na prihodu v ZDA moraš dati pooblastila za svoja socialna omrežja. Pa kako boti delajo ameriško propagando po forumih.
Chalky ::
Ne pozabite tudi koliko vojn so začele ZDA in koliko ljudi je zaradi njih umrlo. Pa kako jim na prihodu v ZDA moraš dati pooblastila za svoja socialna omrežja. Pa kako boti delajo ameriško propagando po forumih.
Here we go...tudi ti ne pozabi da ti prav ZDA omogočajo da lahko pisariš takšne neumnosti po Internetu. Brez ZDA bi bil svet v popolnem kaosu brez kakršnegakoli pregleda. ZDA so glavni razlog da je po prvi in drugi svetovni vojni svet bistveno varnejši predvsem v Evropi. Živimo v najvarnejšem obdobju po drugi svetovni vojni, ki pa se žal zaključuje, ker imamo akterje, ki želijo uničiti sistem ki so ga postavile ZDA.
ZDA bi lahko bile sebične, kot so bili imperiji pred njimi, so se pa odločili za drugo pot in da bodo delili svoje bogastvo in izume s preostalim svetom (seveda ne vse zastonj, nihče ni tako neumen). Po drugi svetovni vojni bi lahko ZDA zavzele celotno Evropo, so se pa odločile (povsem nesebično) da bodo pomagale obnoviti celoten kontinent, kar je v takšnih primerih iz zgodovinskega vidika praktično nezaslišano.
Če so ZDA tako slabe in nič ne prinesejo svetu, in če že 100 let propadajo, potem naj nekdo zalepi podoben seznam za Rusijo oziroma Kitajsko ali pa Iran. Pa lahko malce spremenimo pravila in dovolimo Kitajski da namesto zadnjih 250 let, uporabi 5000 let od kar obstajajo. Dvomim da boš našel 10% tega kar so ZDA storile v zgolj 250 letih. So Kitajci in Rusi storili bistveno več škode svetu, kot ZDA.
karafeka ::
Lastna hvala se pod mizo valja....
Hvalabogu, da tisti ki so znali prvi ogenj prižgat ali pa kolo uporabljat niso bili jenkiji. To bi šele bilo hvaljenja.
Hvalabogu, da tisti ki so znali prvi ogenj prižgat ali pa kolo uporabljat niso bili jenkiji. To bi šele bilo hvaljenja.
Chalky ::
Slušni aparat (1898 Miller Hutchison)
"Akouphone" - prvi prenosni slušni aparat, ki je uporabljal karbonski oddajnik (sestavljen iz mikrofona, ojačevalnika, slušalk in baterije) - je presegel pasivne ušesne trobente in z uporabo elektrike omogočil ojačanje zvoka. Čeprav so bile prve različice okorne in drage, so postavile temelje za nadaljnji razvoj boljših rešitev.
Leta 1971 so štirje inženirji (trije Američani in en Japonec) so-izumili Intel 4004, mikroprocesor, ki je omogočil razvoj majhnih, prilagodljivih slušnih aparatov ter kasneje digitalnih in aplikacijsko podprtih modelov, ki so jih razvila predvsem danska in belgijska podjetja.
Še en dober primer kjer so ZDA v dobro celotnega sveta delile slušni aparat. Seveda je to danes nekaj samoumevnega, 150 let nazaj pa je bil pa to velik dogodek. Še en primeru kjer so ZDA pomagale milijonom po vsem svetu. In potem se najdejo ljudje ki vsak dan samo kritizirajo medtem ko v isti sapi zagovarjajo države kot so Kitajska, Rusija ter Iran.
"Akouphone" - prvi prenosni slušni aparat, ki je uporabljal karbonski oddajnik (sestavljen iz mikrofona, ojačevalnika, slušalk in baterije) - je presegel pasivne ušesne trobente in z uporabo elektrike omogočil ojačanje zvoka. Čeprav so bile prve različice okorne in drage, so postavile temelje za nadaljnji razvoj boljših rešitev.
Leta 1971 so štirje inženirji (trije Američani in en Japonec) so-izumili Intel 4004, mikroprocesor, ki je omogočil razvoj majhnih, prilagodljivih slušnih aparatov ter kasneje digitalnih in aplikacijsko podprtih modelov, ki so jih razvila predvsem danska in belgijska podjetja.
Še en dober primer kjer so ZDA v dobro celotnega sveta delile slušni aparat. Seveda je to danes nekaj samoumevnega, 150 let nazaj pa je bil pa to velik dogodek. Še en primeru kjer so ZDA pomagale milijonom po vsem svetu. In potem se najdejo ljudje ki vsak dan samo kritizirajo medtem ko v isti sapi zagovarjajo države kot so Kitajska, Rusija ter Iran.
Chalky ::
Glavni razlog zakaj nekateri ljudje/države (so v manjšini) sovražijo ZDA je predvsem v tem, da nekateri ljudje enostavno ne prenesejo uspešnih ljudi in povsem enako velja za državo, ki je že od svojega nastanka na samem vrhu. Jasno da nekatere države to dojemajo kot nepoštenost, da ima ena država praktično vse medtem ko ostale nimajo ničesar. Ta zavist potem pripelje do sovražštva. Enako je pri športnikih in znanih osebah, kjer vsi tisti ki so v življenju uspešni, so v očeh povprečnega človeka, priviligiranci in jih je potrebno zbiti iz vrha in spustiti na nivo povprečnega človeka.
To je glavni razlog zakaj nekateri ne prenesejo ZDA. Zaradi uspešnosti in ker ne samo da so v vrhu, ampak so tam z veliko prednostjo in dominacijo. Namesto da bi se ljudje oziroma države odločili za sodelovanje, nekatere raje usmerjajo vso energijo proti ZDA, v upanju da jim bo nekega dne spodletelo. Zato zdaj v Iranu nimajo pitne vode ter še en kup ostalih problemov. Ker gre ves čas, energija in denar zato, da bi izpodrinili ZDA. V resnici pa niso niti blizu in izpodbijajo predvsem sebe.
To je glavni razlog zakaj nekateri ne prenesejo ZDA. Zaradi uspešnosti in ker ne samo da so v vrhu, ampak so tam z veliko prednostjo in dominacijo. Namesto da bi se ljudje oziroma države odločili za sodelovanje, nekatere raje usmerjajo vso energijo proti ZDA, v upanju da jim bo nekega dne spodletelo. Zato zdaj v Iranu nimajo pitne vode ter še en kup ostalih problemov. Ker gre ves čas, energija in denar zato, da bi izpodrinili ZDA. V resnici pa niso niti blizu in izpodbijajo predvsem sebe.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
brett ::
Ja, Američani so nam dali dosti uporabnih izdelkov/storitev.
Se strinjam, da so nam dali v zadnjem stoletju kopico uporabnih izdelkov/storitev, ki so nam olajšale življenje. Vendar sam na kar nekaj od teh gledam kot na dvorezni meč: dobra misel, ideja in namembnost, ki pa se žal izrojeva. Saj na vsakem koraku videvamo kam smo zatavali. Sploh s storitvami in AI. In z mirno vestjo lahko rečemo/zapišemo, da je so ZDA povzročitelj tega.
Kar pa se samih izumov iz ZDA tiče: večina izumov je posledica sodelovanja z drugimi državami ali samo nadgradnja in kumulativa že obstoječih znanstvenih dognanj. Tu nimam kaj reči: Američani so odlični pragmatiki, praktiki. To se kaže tudi pri njihovih izumih: znali so povezati in "sestaviti" posamezna odkritja v praktične rešitve.
Definitivno pa je dežela premnogih osnovnih, praktičnih iznajdb starodavna Kitajska. Papir, smodnik, kompas, tehnika tiskanja so samo štiri najbolj znane. Pa imamo še npr. čaj, samokolnica, dežnik, ščetka za zobe, abak (računalo), železni plug, vžigalice. In še in še.
Evropski misleci, znanstveniki in izumitelji pa so tisti brez katerih tudi ZDA in njihovih praktični izumov ne bi bilo. In niti ne sveta kot ga poznamo danes. In ZDA se lahko globoko priklonijo Evropi. Nam ne sežejo niti do gležnjev.
Pod črto lahko z lahkoto rečemo, da veliko večino izumov iz ZDA bi slej ko prej iznašli tudi v Evropi. Obratno pač ne. Pa ne za to, ker so ZDA toliko mlajše in niso mogle "tekmovati" z Evropo. Ampak njihove miselnosti. Kar kaže tudi to, da so prvi "pametni" izumi iz ZDA začeli nastajati šele dobro stoletje po ustanovitvi države. Na območju V ZDA pa so kolonije obstajale že od 17. st.
Chalky ::
22. Laserji (1960 Theodore Maiman)
Leta 1960 je Theodore Maiman demonstriral prvi delujoči laser z uporabo sintetične rubinaste palice in fotografske bliskavice. Po Maimanovih besedah je bil laser sprva zavrnjen kot "rešitev, ki išče problem".Od takrat je naprava postala temelj številnih aplikacij, vključno z bralniki črtnih kod in DVD predvajalniki, ter je ključna za visokohitrostne telekomunikacije, robotsko proizvodnjo in natančno kirurgijo. Laserska operacija oči je bila od odobritve FDA leta 1999 izvedena pri več kot 40 milijonih pacientov po vsem svetu.
23. Komercialni parnik (1807 Robert Fulton)
Preden je Robert Fulton s plovilom "Clermont" leta 1807 dokazal izvedljivost uporabe parnega pogona, so bile ameriške reke v praksi enosmerne prometne poti. Blago je lahko potovalo navzdol po toku, medtem ko povratni transport ni bil zanesljiv. Parnik je ta tok obrnil in temeljito preoblikoval gospodarstvo obdobja pred državljansko vojno, še desetletja pred pojavom železnice. Porečje reke Mississippi je spremenil v globalno oskrbovalno verigo za žito, povezal notranjost ZDA s svetovnim trgom ter koncentriral gospodarsko moč v rečnih središčih, kot sta New Orleans in St. Louis. Število parnikov na rekah zahodnih ZDA je naraslo z 17 leta 1817 na 740 do leta 1850.
24. Magnetna resonanca (MRI) (1969 Raymond Vahan Damadian)
Fizika jedrske magnetne resonance je bila laboratorijsko orodje že od 40. let 20. stoletja, vendar je šele preboj Raymonda Damadiana leta 1977 omogočil prvi človeški sken. Prvotni aparati iz 70. let so za ustvarjanje ene same zamegljene presečne slike človeškega trupa potrebovali skoraj pet ur.
MRI je omogočil tisto, česar rentgenski žarki ne zmorejo: prikaz mehkih tkiv brez uporabe ionizirajočega sevanja. S tem je nadomestil raziskovalne kirurške posege kot prvi diagnostični korak pri nevroloških poškodbah, poškodbah sklepov in pri določanju stadija tumorjev. Hkrati je spodbudil razvoj industrije specializiranih diagnostičnih centrov. Eden sam MRI skener stane med 1 in 3 milijoni ameriških dolarjev; v ZDA jih je približno 10.000.
Leta 1960 je Theodore Maiman demonstriral prvi delujoči laser z uporabo sintetične rubinaste palice in fotografske bliskavice. Po Maimanovih besedah je bil laser sprva zavrnjen kot "rešitev, ki išče problem".Od takrat je naprava postala temelj številnih aplikacij, vključno z bralniki črtnih kod in DVD predvajalniki, ter je ključna za visokohitrostne telekomunikacije, robotsko proizvodnjo in natančno kirurgijo. Laserska operacija oči je bila od odobritve FDA leta 1999 izvedena pri več kot 40 milijonih pacientov po vsem svetu.
23. Komercialni parnik (1807 Robert Fulton)
Preden je Robert Fulton s plovilom "Clermont" leta 1807 dokazal izvedljivost uporabe parnega pogona, so bile ameriške reke v praksi enosmerne prometne poti. Blago je lahko potovalo navzdol po toku, medtem ko povratni transport ni bil zanesljiv. Parnik je ta tok obrnil in temeljito preoblikoval gospodarstvo obdobja pred državljansko vojno, še desetletja pred pojavom železnice. Porečje reke Mississippi je spremenil v globalno oskrbovalno verigo za žito, povezal notranjost ZDA s svetovnim trgom ter koncentriral gospodarsko moč v rečnih središčih, kot sta New Orleans in St. Louis. Število parnikov na rekah zahodnih ZDA je naraslo z 17 leta 1817 na 740 do leta 1850.
24. Magnetna resonanca (MRI) (1969 Raymond Vahan Damadian)
Fizika jedrske magnetne resonance je bila laboratorijsko orodje že od 40. let 20. stoletja, vendar je šele preboj Raymonda Damadiana leta 1977 omogočil prvi človeški sken. Prvotni aparati iz 70. let so za ustvarjanje ene same zamegljene presečne slike človeškega trupa potrebovali skoraj pet ur.
MRI je omogočil tisto, česar rentgenski žarki ne zmorejo: prikaz mehkih tkiv brez uporabe ionizirajočega sevanja. S tem je nadomestil raziskovalne kirurške posege kot prvi diagnostični korak pri nevroloških poškodbah, poškodbah sklepov in pri določanju stadija tumorjev. Hkrati je spodbudil razvoj industrije specializiranih diagnostičnih centrov. Eden sam MRI skener stane med 1 in 3 milijoni ameriških dolarjev; v ZDA jih je približno 10.000.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
brett ::
Glavni razlog zakaj nekateri ljudje/države (so v manjšini) sovražijo ZDA je predvsem v tem, da nekateri ljudje enostavno ne prenesejo uspešnih ljudi in povsem enako velja za državo, ki je že od svojega nastanka na samem vrhu. Jasno da nekatere države to dojemajo kot nepoštenost, da ima ena država praktično vse medtem ko ostale nimajo ničesar. Ta zavist potem pripelje do sovražštva. Enako je pri športnikih in znanih osebah, kjer vsi tisti ki so v življenju uspešni, so v očeh povprečnega človeka, priviligiranci in jih je potrebno zbiti iz vrha in spustiti na nivo povprečnega človeka.
To je glavni razlog zakaj nekateri ne prenesejo ZDA. Zaradi uspešnosti in ker ne samo da so v vrhu, ampak so tam z veliko prednostjo in dominacijo. Namesto da bi se ljudje oziroma države odločili za sodelovanje, nekatere raje usmerjajo vso energijo proti ZDA, v upanju da jim bo nekega dne spodletelo. Zato zdaj v Iranu nimajo pitne vode ter še en kup ostalih problemov. Ker gre ves čas, energija in denar zato, da bi izpodrinili ZDA. V resnici pa niso niti blizu in izpodbijajo predvsem sebe.
Sam sem mnenja (prebral desetine strokovne literature), da so ZDA bile dobro zamišljen projekt, ki je skoraj do 21. stoletja z vsemi slabostmi (suženjstvo, segregacija, odnos do domačinov, narave), vzponi in padci, bil pozitivna figura. To kar pa se je začelo dogajati z ZDA v zadnjih 30 letih, z nastopom Busha Jr. in naprej, pa je prosti padec. Mene ZDA tega obdobja zelo močno spominjajo na Capitol iz romanov/filmov Hunger Games. Popolna izrojenost, ki dosega vrhunec (vsaj upam, da ne bo še slabše) pod "našim" zetom.
Chalky ::
brett:: ravnokar
Ne zagovarjam njihovega početja po Bližnjem Vzhodu vendar je potrebno vse skupaj postaviti v kontekst. Ker imamo dostop do informacij in ker v današnjem svetu vemo za vsako bombo ki jo ZDA kam odvržejo je vse skupaj 1000x bolj napihnjeno, sploh če vse skupaj ponovno postaviš v kontekst in primerjaš z zgodovinskimi dogodki. Mao je pobil 30 milijonov svojih ljudi pa ker ni bilo interneta o tem skoraj nihče ne govori oziroma vse skupaj omenijo bolj bežno.
Ko primerjaš recimo ta dogodek iz Kitajske in ZDA v zadnjih 30 letih na Bližnjem Vzhodu, ZDA ne pridejo niti blizu (kljub temu da sta oba dogodka nedopustna). Kot sem v prvem komentarju zapisal, ZDA niso popolne, daleč od tega, ni države na svetu ki bi bila popolna, ampak si predstavljaš če bi recimo Rusi bili v vlogi ZDA ali pa bi recimo CCP imel tako močno vojsko kot ZDA? Ali misliš da bi bil svet danes lepši? Vprašanje je retorično.
Brez ZDA bi bil svet v bistveno slabšem položaju. S samo mentaliteto bi bili verjetno še vedno tam pri začetku druge svetovne vojne, pa govorimo o razvitem delu sveta. Edini razlog da ostale države niso neprestano v vojni je predvsem ker so revne in si tega ne morejo privoščiti, in ne zaradi tega ker postavljajo mir na prvo mesto.
Ne zagovarjam njihovega početja po Bližnjem Vzhodu vendar je potrebno vse skupaj postaviti v kontekst. Ker imamo dostop do informacij in ker v današnjem svetu vemo za vsako bombo ki jo ZDA kam odvržejo je vse skupaj 1000x bolj napihnjeno, sploh če vse skupaj ponovno postaviš v kontekst in primerjaš z zgodovinskimi dogodki. Mao je pobil 30 milijonov svojih ljudi pa ker ni bilo interneta o tem skoraj nihče ne govori oziroma vse skupaj omenijo bolj bežno.
Ko primerjaš recimo ta dogodek iz Kitajske in ZDA v zadnjih 30 letih na Bližnjem Vzhodu, ZDA ne pridejo niti blizu (kljub temu da sta oba dogodka nedopustna). Kot sem v prvem komentarju zapisal, ZDA niso popolne, daleč od tega, ni države na svetu ki bi bila popolna, ampak si predstavljaš če bi recimo Rusi bili v vlogi ZDA ali pa bi recimo CCP imel tako močno vojsko kot ZDA? Ali misliš da bi bil svet danes lepši? Vprašanje je retorično.
Brez ZDA bi bil svet v bistveno slabšem položaju. S samo mentaliteto bi bili verjetno še vedno tam pri začetku druge svetovne vojne, pa govorimo o razvitem delu sveta. Edini razlog da ostale države niso neprestano v vojni je predvsem ker so revne in si tega ne morejo privoščiti, in ne zaradi tega ker postavljajo mir na prvo mesto.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
Blinder ::
Ne pozabite tudi koliko vojn so začele ZDA in koliko ljudi je zaradi njih umrlo. Pa kako jim na prihodu v ZDA moraš dati pooblastila za svoja socialna omrežja. Pa kako boti delajo ameriško propagando po forumih.
Dejte se tudi spomnit, kolikokrat so USA osmešili Rusijo. Američani so poslali človeka na luno, rusi so streljali v zrak svoje raketne cannon fodderje, dokler ni enmu uspelu pridet nazaj. Spomnimo se Stingerja, ko rusi niso mogli razumet, kako lahko tisto targetira tudi sprednji del letala. Spomnimo se podvodnih senzorjev v oceanih na točkah, kjer so ruske podmornice potovale. Rusi so svoje pošiljali v zapor češ, da so vohuni za ameriko. Američani pa vse poslušali. Američani so vedli, koliko umazanije je na propelerjih od ruskih pormornic, ker so vse te zvoke analizirali.
Rusi so v tem času izumili tisto babuška igračko.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i5-14400f rtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i5-14400f rtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Chalky ::
Blinder:: ravnokar
Kar se tiče obrambe sploh ne bom omenjal (ker so iz tehnološkega vidika tam še največji napredki). Je pa smešno kar se tiče Interneta, ker tudi če bi bila Sovjeti Zveza oziroma Kitajska prvi državi, ki bi izumile Internet, si ga nebi upali uporabljati v odprti obliki kot ZDA, ker bi potem letele glave pri vrhu s strani lastnega naroda. Zato se Kitajska še danes v letu 2026 ne upa odpreti in dopustiti ZDA, da dovolijo uporabo družabnih omrežij kot so IG, FB, YT in še deset ostalih, ker bi potem Kitajci ugotovili da obstaja tudi zunanji svet in prvič spoznali kaj pomeni svoboda govora itd.
Kar se tiče obrambe sploh ne bom omenjal (ker so iz tehnološkega vidika tam še največji napredki). Je pa smešno kar se tiče Interneta, ker tudi če bi bila Sovjeti Zveza oziroma Kitajska prvi državi, ki bi izumile Internet, si ga nebi upali uporabljati v odprti obliki kot ZDA, ker bi potem letele glave pri vrhu s strani lastnega naroda. Zato se Kitajska še danes v letu 2026 ne upa odpreti in dopustiti ZDA, da dovolijo uporabo družabnih omrežij kot so IG, FB, YT in še deset ostalih, ker bi potem Kitajci ugotovili da obstaja tudi zunanji svet in prvič spoznali kaj pomeni svoboda govora itd.
Poldi112 ::
Mao je pobil 30 milijonov svojih ljudi pa ker ni bilo interneta o tem skoraj nihče ne govori oziroma vse skupaj omenijo bolj bežno.
Ni. In internet ti tu očitno ne pomaga.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Chalky ::
25. Srčni defibrilator (1930 William Kouwenhoven Ponovni zagon srca)
Prvi defibrilator, čeprav velik in okoren, je spremenil način zdravljenja srčnih zastojev. Namesto oživljanja pacientov z masažo srca so lahko zdravniki zdaj z električnimi šoki ponovno vzpostavili normalen srčni ritem. Zgodnji uspehi so vodili v razvoj manjših in varnejših defibrilatorjev.
V 60. letih 20. stoletja je kardiolog Frank Pantridge iz Severne Irske razvil prenosno različico, ki je delovala na avtomobilske akumulatorje. Do 80. let so avtomatski zunanji defibrilatorji (AED) pomembno izboljšali nujno medicinsko oskrbo.
26. Radiokarbonsko datiranje (1946 Willard Libby)
Radiokarbonsko datiranje, znano tudi kot datiranje z ogljikom-14, omogoča določanje starosti organskih materialov (kot so kosti, les in rastlinska vlakna), starih do približno 60.000 let. Metoda temelji na merjenju količine radioaktivnega ogljika-14, ki s časom razpada in se postopoma zmanjšuje v vzorcu.
Znanstveniki so radiokarbonsko datiranje uporabili za razumevanje prazgodovine, saj omogoča vzpostavljanje časovnic ključnih dogodkov, kot so konec zadnje ledene dobe ter začetek neolitika in bronaste dobe.
27. Srčni spodbujevalnik - Pacemaker (1952 Paul Zoll)
Prvi srčni spodbujevalnik, ki ga je zasnoval ameriški kardiolog Paul Zoll, je pomenil preboj pri zdravljenju motenj srčnega ritma. Čeprav je bil naprava velika in okorna, je dokazala možnost uporabe električne stimulacije za uravnavanje delovanja srca ter postavila temelje za razvoj implantabilnih naprav.
Leta 1958 sta švedska zdravnika Ake Senning in Rune Elmqvist razvila prvi vsadljivi model, leta 1960 pa so trije ameriški inovatorji - kirurg William Chardack, kirurg Andrew Gage in inženir Wilson Greatbatch - razvili komercialno uporabno različico vsadljivega spodbujevalnika.
Prvi defibrilator, čeprav velik in okoren, je spremenil način zdravljenja srčnih zastojev. Namesto oživljanja pacientov z masažo srca so lahko zdravniki zdaj z električnimi šoki ponovno vzpostavili normalen srčni ritem. Zgodnji uspehi so vodili v razvoj manjših in varnejših defibrilatorjev.
V 60. letih 20. stoletja je kardiolog Frank Pantridge iz Severne Irske razvil prenosno različico, ki je delovala na avtomobilske akumulatorje. Do 80. let so avtomatski zunanji defibrilatorji (AED) pomembno izboljšali nujno medicinsko oskrbo.
26. Radiokarbonsko datiranje (1946 Willard Libby)
Radiokarbonsko datiranje, znano tudi kot datiranje z ogljikom-14, omogoča določanje starosti organskih materialov (kot so kosti, les in rastlinska vlakna), starih do približno 60.000 let. Metoda temelji na merjenju količine radioaktivnega ogljika-14, ki s časom razpada in se postopoma zmanjšuje v vzorcu.
Znanstveniki so radiokarbonsko datiranje uporabili za razumevanje prazgodovine, saj omogoča vzpostavljanje časovnic ključnih dogodkov, kot so konec zadnje ledene dobe ter začetek neolitika in bronaste dobe.
27. Srčni spodbujevalnik - Pacemaker (1952 Paul Zoll)
Prvi srčni spodbujevalnik, ki ga je zasnoval ameriški kardiolog Paul Zoll, je pomenil preboj pri zdravljenju motenj srčnega ritma. Čeprav je bil naprava velika in okorna, je dokazala možnost uporabe električne stimulacije za uravnavanje delovanja srca ter postavila temelje za razvoj implantabilnih naprav.
Leta 1958 sta švedska zdravnika Ake Senning in Rune Elmqvist razvila prvi vsadljivi model, leta 1960 pa so trije ameriški inovatorji - kirurg William Chardack, kirurg Andrew Gage in inženir Wilson Greatbatch - razvili komercialno uporabno različico vsadljivega spodbujevalnika.
Chalky ::
28. Kontracepcijska tabletka (1950 Gregory Pincus and John Rock)
FDA je leta 1960 odobrila kontracepcijsko tabletko, čeprav so imele ženske do nje dostop že več let prej prek regulativnih obvodov. Zanesljiva kontracepcija je omogočila ženskam načrtovanje kariere z ravnjo predvidljivosti, ki je bila prej značilna predvsem za moške. V 60. in 70. letih 20. stoletja je močno narasel vpis žensk na pravne, medicinske in MBA študijske programe.
Ekonomisti povezujejo kontracepcijsko tabletko z zmanjševanjem razlike v plačah med spoloma ter z izrazitim povečanjem udeležbe žensk na trgu dela.Danes oralno kontracepcijo vsakodnevno uporablja več kot 100 milijonov žensk po vsem svetu.
29. Robotika (1954 George Devol) širjenje meja mogočega
Koncept robotike sega več stoletij v preteklost, vendar je prvi sodobni programabilni industrijski robot, Unimate, leta 1954 izumil George Devol. Kasneje je ameriški fizik, inženir in podjetnik Joseph Engelberger, znan kot "oče robotike", robot Unimate komercializiral in ga razširil v industrijsko uporabo, kar je vodilo do ustanovitve prve robotske družbe Unimation. Ta razvoj je postavil temelje sodobni industrijski robotiki in avtomatizaciji proizvodnih procesov.
30. Prenosni računalnik - laptop (1968 Alan Kay)
Koncept prenosnega računalnika, imenovan Dynabook, se je pojavil še pred uvedbo osebnega namiznega računalnika. Dynabook je bil pomemben, ker je predvideval prenosno, otrokom prijazno računalniško napravo in je močno vplival na kasnejši razvoj zasnove prenosnih računalnikov (laptopov).
FDA je leta 1960 odobrila kontracepcijsko tabletko, čeprav so imele ženske do nje dostop že več let prej prek regulativnih obvodov. Zanesljiva kontracepcija je omogočila ženskam načrtovanje kariere z ravnjo predvidljivosti, ki je bila prej značilna predvsem za moške. V 60. in 70. letih 20. stoletja je močno narasel vpis žensk na pravne, medicinske in MBA študijske programe.
Ekonomisti povezujejo kontracepcijsko tabletko z zmanjševanjem razlike v plačah med spoloma ter z izrazitim povečanjem udeležbe žensk na trgu dela.Danes oralno kontracepcijo vsakodnevno uporablja več kot 100 milijonov žensk po vsem svetu.
29. Robotika (1954 George Devol) širjenje meja mogočega
Koncept robotike sega več stoletij v preteklost, vendar je prvi sodobni programabilni industrijski robot, Unimate, leta 1954 izumil George Devol. Kasneje je ameriški fizik, inženir in podjetnik Joseph Engelberger, znan kot "oče robotike", robot Unimate komercializiral in ga razširil v industrijsko uporabo, kar je vodilo do ustanovitve prve robotske družbe Unimation. Ta razvoj je postavil temelje sodobni industrijski robotiki in avtomatizaciji proizvodnih procesov.
30. Prenosni računalnik - laptop (1968 Alan Kay)
Koncept prenosnega računalnika, imenovan Dynabook, se je pojavil še pred uvedbo osebnega namiznega računalnika. Dynabook je bil pomemben, ker je predvideval prenosno, otrokom prijazno računalniško napravo in je močno vplival na kasnejši razvoj zasnove prenosnih računalnikov (laptopov).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
Blinder ::
Bi treba naredit še temo inovacij, ki so jih židi naredili.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i5-14400f rtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i5-14400f rtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
brett ::
brett:: ravnokar
Ne zagovarjam njihovega početja po Bližnjem Vzhodu vendar je potrebno vse skupaj postaviti v kontekst. Ker imamo dostop do informacij in ker v današnjem svetu vemo za vsako bombo ki jo ZDA kam odvržejo je vse skupaj 1000x bolj napihnjeno, sploh če vse skupaj ponovno postaviš v kontekst in primerjaš z zgodovinskimi dogodki. Mao je pobil 30 milijonov svojih ljudi pa ker ni bilo interneta o tem skoraj nihče ne govori oziroma vse skupaj omenijo bolj bežno.
Ko primerjaš recimo ta dogodek iz Kitajske in ZDA v zadnjih 30 letih na Bližnjem Vzhodu, ZDA ne pridejo niti blizu (kljub temu da sta oba dogodka nedopustna). Kot sem v prvem komentarju zapisal, ZDA niso popolne, daleč od tega, ni države na svetu ki bi bila popolna, ampak si predstavljaš če bi recimo Rusi bili v vlogi ZDA ali pa bi recimo CCP imel tako močno vojsko kot ZDA? Ali misliš da bi bil svet danes lepši? Vprašanje je retorično.
Brez ZDA bi bil svet v bistveno slabšem položaju. S samo mentaliteto bi bili verjetno še vedno tam pri začetku druge svetovne vojne, pa govorimo o razvitem delu sveta. Edini razlog da ostale države niso neprestano v vojni je predvsem ker so revne in si tega ne morejo privoščiti, in ne zaradi tega ker postavljajo mir na prvo mesto.
Sploh nisem govoril o ameriških eskapadah izven svojih meja. Tu so si isti kot vsi imeoriji v zgodovini in nacije, ki so imele resurse, da se to gredo.
Govoril sem o narodu kot takem in dogodkih znotraj meja.
brett ::
Chalky, veš kdo je zame recimo sinonim za pozitivne ZDA? Noben od teh izumiteljev, ki si jih našteval, noben predsednik, noben Musk, Bezos, ipd.
Ampak ta možak: maj. Richard D. Winter! Večina ga bo prepoznala kot glavni lik v seriji Band of Brothers. Kaj meniš kaj bi on rekel o svoji deželi zadnjih let?! (retorično vprašanje; ne rabiš odgovoriti).
Ampak ta možak: maj. Richard D. Winter! Večina ga bo prepoznala kot glavni lik v seriji Band of Brothers. Kaj meniš kaj bi on rekel o svoji deželi zadnjih let?! (retorično vprašanje; ne rabiš odgovoriti).
karafeka ::
Saj nihče drug kot Chalybot, je v tej temi začel govorit o Rusiji in Kitajski, pa kako proti velikim ZDA nimajo za burek.
Se pravi, če prav razumem, ker Zda želi vsem mir na Zemlji, napada Venezuelo in kar tako sred noči ugrabi predsednika, napade Iran 2x v enem letu in jim grozi, da bo uničil celotno civilizacijo tam, ima embargo na Kubo že ne vem koliko desetletij in jim grozi, da bo naslednja na vrsti. Pa mimogrede si želi še Greenlandijo in del Kanade? In vse to samo v enem letu, da ne omenjam kaj vse "dobrega" so naredili v zadnjih 20 letih.
Glede vsega razvoja in izumov pa:
1. Vse to stoji na ramenih znanstvenikov, ki so bili pred nami.
2. Glede na to, da je bila Evropa po 2. svetovni vojni porušena, Japonsko so pa kar sami z dvema jedrskima bombama, je razumljivo, da so imeli veliko prednost pred vsemi v 20.stoletju. Rusi so za zraven še bili žrtve Stalina in zgrešenega komunizma, pa so bili kljub temu prvi v vesolju in celo neko obdobje vozili še jenkije na ISS, ker so jim njihovi super duper Space čolnički esklodirali.
3. Meni osebno vsi njihovi izumi zbledijo v primerjavi kake pidzarije delajo po vsem svetu. Tako je, ko imaš tisti občutek nadmoči nad vsemi in se ti zdi, da si lahko vse privoščiš.
Ampak zato niso krivi navadni Američani, ampak elita. Kaj misliš kaj se zgodi, ko imajo posamezniki toliko premoženja kot posamezne države?
Se pravi, če prav razumem, ker Zda želi vsem mir na Zemlji, napada Venezuelo in kar tako sred noči ugrabi predsednika, napade Iran 2x v enem letu in jim grozi, da bo uničil celotno civilizacijo tam, ima embargo na Kubo že ne vem koliko desetletij in jim grozi, da bo naslednja na vrsti. Pa mimogrede si želi še Greenlandijo in del Kanade? In vse to samo v enem letu, da ne omenjam kaj vse "dobrega" so naredili v zadnjih 20 letih.
Glede vsega razvoja in izumov pa:
1. Vse to stoji na ramenih znanstvenikov, ki so bili pred nami.
2. Glede na to, da je bila Evropa po 2. svetovni vojni porušena, Japonsko so pa kar sami z dvema jedrskima bombama, je razumljivo, da so imeli veliko prednost pred vsemi v 20.stoletju. Rusi so za zraven še bili žrtve Stalina in zgrešenega komunizma, pa so bili kljub temu prvi v vesolju in celo neko obdobje vozili še jenkije na ISS, ker so jim njihovi super duper Space čolnički esklodirali.
3. Meni osebno vsi njihovi izumi zbledijo v primerjavi kake pidzarije delajo po vsem svetu. Tako je, ko imaš tisti občutek nadmoči nad vsemi in se ti zdi, da si lahko vse privoščiš.
Ampak zato niso krivi navadni Američani, ampak elita. Kaj misliš kaj se zgodi, ko imajo posamezniki toliko premoženja kot posamezne države?
Miki N ::
Meni je Čalki faca.
Prava maskota Foruma.
Čeprav po svoje je tudi tragičen lik - vedno v nekem iskanju priznanja drugih, ko kak zapuščen kuža. :(
Prava maskota Foruma.
Čeprav po svoje je tudi tragičen lik - vedno v nekem iskanju priznanja drugih, ko kak zapuščen kuža. :(
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Miki N ()
karafeka ::
Ali pa je preprosto ameriški propagandni bot. V propagandi in postavljanju samih sebe na podestal, češ mi smo najboljši, jim pa res nihče ne more parirat.
Chalky ::
Ni potrebno žaliti, raje povejta kaj pametnega bo bolj zanimivo. če meniš da sem bot potem me ignoriraj po še najbolje in se ne boš še naprej sekiral in obremenjeval.
Meni je bolj zanimivo kako ljudje neprestano blatijo ZDA in prepričujejo druge da je to zlobna država, ki želi uničiti ves svet in ne vem kaj še vse. medtem ko je v resnici ravno obratno, ZDA so tem svetu prinesle ogromno pozitivnih stvari in pomagali celotnemu svetu, bolje kot vse ostale države skupaj. Kot sem zgoraj omenil razumem da sovraštvo izvira in dejstva da so na vrhu in nimajo konkurence vendar to še ne pomeni da jih je zdaj potrebno sovražiti in prepričevati ostali svet kako grozne so in koliko škode so naredile, ker to enostavno ni res.
In ja, definitivno imajo kar nekaj masla na glavi ampak definitivno ne toliko kot nekatere ostale države. ZDA nosijo ogromno odgovornosti saj so vodijo svet, ni države na svetu ki bi si sploh drznila stopiti v takšne čevlje, kaj šele da bi imela zato kakršnekoli sposobnosti. Namesto da bi z njimi sodelovali, jih grajamo samo zato ker so uspešni in ker so zmagovalci. Zakaj se nebi od njih učili?
Pač meni se zdi to sovraštvo do njih povsem neprimerno. Kot da Rusi ne počnejo po svetu enako ali pa Kitajci. Obe državi sta počeli grozne stvari še predno so ZDA sploh obstajale, samo navijači teh dveh držav seveda tega ne boste priznali, ker je bolj zabavno s prstom kazati na ZDA. Jaz pravim da je vse to zaman, ker se svet ne bo in ne more znebiti takšne države, je nemogoče so preveč vplivni na vseh področjih da bi jih lahko kdorkoli ustavil.
Ko so ZDA ustvarile Internet si verjetno niso mislile da bo ena slaba lastnost tega, da se bo našla neka skupina ljudi ki bo vsak dan javno objavljala negativne komentarje v upanju da bo nekega dne država propadla. No ZDA so tako edinstvene da jim tudi takšne stvari ne pridejo do živega in da lahko kdorkoli zapiše svoje mnenje na internetu ne glede nato iz kjer prihaja, nekaj česar si Rusija, Kitajska, Iran in podobne države nikoli nebi upale.
Če vam ta thread ni všeč, potem priporočam da naj nekdo odpre identičnega ampak za Rusijo oziroma Kitajsko. Bom rad prebral njihove izume in inovacije in to z veseljem. Jaz bom rekel samo to, svet ima srečo da so ZDA stare zgolj 250 let, ter da jih je samo 350 milijonov. Če bi jih bilo recimo 700 milijonov ali pa toliko kot Kitajcev verjetno danes sploh nebi imeli 200 držav ampak eno samo.
Meni je bolj zanimivo kako ljudje neprestano blatijo ZDA in prepričujejo druge da je to zlobna država, ki želi uničiti ves svet in ne vem kaj še vse. medtem ko je v resnici ravno obratno, ZDA so tem svetu prinesle ogromno pozitivnih stvari in pomagali celotnemu svetu, bolje kot vse ostale države skupaj. Kot sem zgoraj omenil razumem da sovraštvo izvira in dejstva da so na vrhu in nimajo konkurence vendar to še ne pomeni da jih je zdaj potrebno sovražiti in prepričevati ostali svet kako grozne so in koliko škode so naredile, ker to enostavno ni res.
In ja, definitivno imajo kar nekaj masla na glavi ampak definitivno ne toliko kot nekatere ostale države. ZDA nosijo ogromno odgovornosti saj so vodijo svet, ni države na svetu ki bi si sploh drznila stopiti v takšne čevlje, kaj šele da bi imela zato kakršnekoli sposobnosti. Namesto da bi z njimi sodelovali, jih grajamo samo zato ker so uspešni in ker so zmagovalci. Zakaj se nebi od njih učili?
Pač meni se zdi to sovraštvo do njih povsem neprimerno. Kot da Rusi ne počnejo po svetu enako ali pa Kitajci. Obe državi sta počeli grozne stvari še predno so ZDA sploh obstajale, samo navijači teh dveh držav seveda tega ne boste priznali, ker je bolj zabavno s prstom kazati na ZDA. Jaz pravim da je vse to zaman, ker se svet ne bo in ne more znebiti takšne države, je nemogoče so preveč vplivni na vseh področjih da bi jih lahko kdorkoli ustavil.
Ko so ZDA ustvarile Internet si verjetno niso mislile da bo ena slaba lastnost tega, da se bo našla neka skupina ljudi ki bo vsak dan javno objavljala negativne komentarje v upanju da bo nekega dne država propadla. No ZDA so tako edinstvene da jim tudi takšne stvari ne pridejo do živega in da lahko kdorkoli zapiše svoje mnenje na internetu ne glede nato iz kjer prihaja, nekaj česar si Rusija, Kitajska, Iran in podobne države nikoli nebi upale.
Če vam ta thread ni všeč, potem priporočam da naj nekdo odpre identičnega ampak za Rusijo oziroma Kitajsko. Bom rad prebral njihove izume in inovacije in to z veseljem. Jaz bom rekel samo to, svet ima srečo da so ZDA stare zgolj 250 let, ter da jih je samo 350 milijonov. Če bi jih bilo recimo 700 milijonov ali pa toliko kot Kitajcev verjetno danes sploh nebi imeli 200 držav ampak eno samo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
Chalky ::
brett:: danes, 19:33:35
Ja moja napaka, sem videl da si omenil Busha in 30 let, ter sem takoj pomislil da govoriš o zunanji politiki. Jaz pa menim da gre bolj zato da MS mediji vse skupaj preveč napihujejo. Seveda imajo v ZDA določena notranja trenja ampak je tudi potrebno vedeti da gre za državo velikosti kontinenta in da je praktično nemogoče, da se vsi strinjajo med seboj. Vsi ti protesti itd so kratkoročni in bolj kot ne nepomembni. Tudi Trump ni večni in ravno zaradi tega so ZDA meni tako zanimive, ker ni enega samega človeka, ki bi lahko diktiral celi državi.
Musk je skoraj Trilijonar pa ga lahko jutri zamenjajo če bi bilo to potrebno. Takšne države ne more voditi en sam človek in to je dobra stvar, ker drugače imaš situacijo kot je v Rusiji kjer je en sam človek na oblasti 30+ let kjer se nič ne spreminja. Enako na Kitajskem s Xi-jem. Trump ima bombastične izjave ampak koliko vse te njegove izjave vplivajo na nekoga ki živi v Montani ali pa kje drugje? V Ameriki še kako dobro razumejo v kakšnem priviligiranem položaju so in tega ne bo nihče resno zamajal. ZDA se učijo in hitro prilagajajo, so stare komaj 250 let. ZDA niti niso država v tradicionalnem smislu ampak bolj kot ne "ideja" oziroma "eksperiment", ki še vedno traja in se spreminja.
Ja moja napaka, sem videl da si omenil Busha in 30 let, ter sem takoj pomislil da govoriš o zunanji politiki. Jaz pa menim da gre bolj zato da MS mediji vse skupaj preveč napihujejo. Seveda imajo v ZDA določena notranja trenja ampak je tudi potrebno vedeti da gre za državo velikosti kontinenta in da je praktično nemogoče, da se vsi strinjajo med seboj. Vsi ti protesti itd so kratkoročni in bolj kot ne nepomembni. Tudi Trump ni večni in ravno zaradi tega so ZDA meni tako zanimive, ker ni enega samega človeka, ki bi lahko diktiral celi državi.
Musk je skoraj Trilijonar pa ga lahko jutri zamenjajo če bi bilo to potrebno. Takšne države ne more voditi en sam človek in to je dobra stvar, ker drugače imaš situacijo kot je v Rusiji kjer je en sam človek na oblasti 30+ let kjer se nič ne spreminja. Enako na Kitajskem s Xi-jem. Trump ima bombastične izjave ampak koliko vse te njegove izjave vplivajo na nekoga ki živi v Montani ali pa kje drugje? V Ameriki še kako dobro razumejo v kakšnem priviligiranem položaju so in tega ne bo nihče resno zamajal. ZDA se učijo in hitro prilagajajo, so stare komaj 250 let. ZDA niti niso država v tradicionalnem smislu ampak bolj kot ne "ideja" oziroma "eksperiment", ki še vedno traja in se spreminja.
Squirrel ::
Ah, to ni nič.
Poglej, Iranci (Perzijci) so svetu prinesli prvi vodni sistem, ki je v uporabi še danes, torej že 2500 let, prve zametke človekovih pravic (Cyrus Cylinder), prvi poštni sistem, ceste (saj si že slišal za znamenito Perzijsko kraljevo cesto), algebro (ja, perzijci), razvoj kemije kot znanosti, natančne koledarje (ki so prekašali julijanskega), arhitekturo (kupole, vrtove ...), davčni sistem (ja, ni bil dr.Golob :D), itd.
Lahko ti naštevam cel dan...
Skratka, na tem, kar so ti faloti doprinesli civilizaciji, postavili teme, še danes gradi cel svet.
Poglej, Iranci (Perzijci) so svetu prinesli prvi vodni sistem, ki je v uporabi še danes, torej že 2500 let, prve zametke človekovih pravic (Cyrus Cylinder), prvi poštni sistem, ceste (saj si že slišal za znamenito Perzijsko kraljevo cesto), algebro (ja, perzijci), razvoj kemije kot znanosti, natančne koledarje (ki so prekašali julijanskega), arhitekturo (kupole, vrtove ...), davčni sistem (ja, ni bil dr.Golob :D), itd.
Lahko ti naštevam cel dan...
Skratka, na tem, kar so ti faloti doprinesli civilizaciji, postavili teme, še danes gradi cel svet.
PovemVfaco ::
Tala tema dokazuje, d je amerika v zatonu, drgač čalki neb odpiru teme o starih dobrih cajtih. K jugonostalgiki, sam za gunburgerje pač.
Dons so gunburgerji sinonim za brezdomce, medicinski bankrot, neskončne vojne, masovna streljanja v šolah, prezident je oranžni prevarant in poklicni sinček in reality tv lolcow, na področji znanosti so zaslužni z AI slop, doomscrolling, pa govorit ne znajo 1 minuto brez 30 sek reklamnga ovinka za skillshare, vpn al pa neko mobilno igrico
Dons so gunburgerji sinonim za brezdomce, medicinski bankrot, neskončne vojne, masovna streljanja v šolah, prezident je oranžni prevarant in poklicni sinček in reality tv lolcow, na področji znanosti so zaslužni z AI slop, doomscrolling, pa govorit ne znajo 1 minuto brez 30 sek reklamnga ovinka za skillshare, vpn al pa neko mobilno igrico
Zgodovina sprememb…
- spremenil: PovemVfaco ()
Chalky ::
PovemVfaco:: danes, 11:17:54
Ne bo držalo. Samo namerno sem izpustil vojaško tehnologijo ter razne NVIDIE in čipe itd ker sem želel prikazati dosežke iz celotnega obdobja od kar obstajajo. V prvem komentarju sem ob koncu omenil družabna omrežja ter streaming. Lahko pa naredim še en seznam izključno za sodobne tehnologije, ampak se mi ga niti ne ljubi ker mi bo vzelo preveč časa. Drugače pa, če so res v zatonu mi razloži tole:
Kot kaže bodo letošnji IPO rekordni:
SpaceX: $2 Trillion
Anthropic: $1 Trillion
OpenAI: $1 Trillion
Verjetno bo vse skupaj še zraslo na skupaj $5 Trillion. ZDA bodo imele kmalu 15 podjetij z 1T+ Market Cap. Recimo EU nima nobenega. Ima zgolj eno podjetje ASML ki ima market cap 550 milijard dolarjev. Kitajska prav tako nima nobenega podjetja z 1 Trillion Market Capa. Južna Koreja ima Samsunga ki je ravnokar prebil 1 Trillion, Taiwan pa TSMC ki je prebil 2 Trillion.
ZDA imajo pa:
NVIDIA: $5 Trillion
GOOGLE: $4 Trillion
APPLE: $4 Trillion
MICROSOFT: $3,5 Trillion
AMAZON: $2,8 trillion
SPACEX: $2 Trillion
BROADCOM: $2 Trillion
META: $1.7 Trillion
TESLA: $1.5 Trillion
ANTHROPIC: $1 Trillion
OPENAI: $1 Trillion
WALMART: $1 Trillion
BH: $1 Trillion
JP MORGAN: $900 milijard
ELI LILLY: $800 milijard
Kot kaže so komentarji in napovedi o ameriškem zatonu bolj želja kot realnost. V resnici postajajo še boljdominantni in zdaj vodijo še v tehnologijah prihodnosti.
Ameriška tehnološka podjetja ki so naslednja ki bodo prebila $1 Trillion Market Capa:
MICRON TEHNOLOGY: $570 Billion
AMD: $550 Billion
ORACLE: $520 Billion
INTEL: $422 Billion
PALANTIR: $340 Billion
Zdaj pa vse skupaj primerjaj z ameriškimi konkurenti, recimo Kitajsko in Rusijo. Če so ZDA v zatonu, potem je ostali svet propadel že nekaj desetletij nazaj.
Ne bo držalo. Samo namerno sem izpustil vojaško tehnologijo ter razne NVIDIE in čipe itd ker sem želel prikazati dosežke iz celotnega obdobja od kar obstajajo. V prvem komentarju sem ob koncu omenil družabna omrežja ter streaming. Lahko pa naredim še en seznam izključno za sodobne tehnologije, ampak se mi ga niti ne ljubi ker mi bo vzelo preveč časa. Drugače pa, če so res v zatonu mi razloži tole:
Kot kaže bodo letošnji IPO rekordni:
SpaceX: $2 Trillion
Anthropic: $1 Trillion
OpenAI: $1 Trillion
Verjetno bo vse skupaj še zraslo na skupaj $5 Trillion. ZDA bodo imele kmalu 15 podjetij z 1T+ Market Cap. Recimo EU nima nobenega. Ima zgolj eno podjetje ASML ki ima market cap 550 milijard dolarjev. Kitajska prav tako nima nobenega podjetja z 1 Trillion Market Capa. Južna Koreja ima Samsunga ki je ravnokar prebil 1 Trillion, Taiwan pa TSMC ki je prebil 2 Trillion.
ZDA imajo pa:
NVIDIA: $5 Trillion
GOOGLE: $4 Trillion
APPLE: $4 Trillion
MICROSOFT: $3,5 Trillion
AMAZON: $2,8 trillion
SPACEX: $2 Trillion
BROADCOM: $2 Trillion
META: $1.7 Trillion
TESLA: $1.5 Trillion
ANTHROPIC: $1 Trillion
OPENAI: $1 Trillion
WALMART: $1 Trillion
BH: $1 Trillion
JP MORGAN: $900 milijard
ELI LILLY: $800 milijard
Kot kaže so komentarji in napovedi o ameriškem zatonu bolj želja kot realnost. V resnici postajajo še boljdominantni in zdaj vodijo še v tehnologijah prihodnosti.
Ameriška tehnološka podjetja ki so naslednja ki bodo prebila $1 Trillion Market Capa:
MICRON TEHNOLOGY: $570 Billion
AMD: $550 Billion
ORACLE: $520 Billion
INTEL: $422 Billion
PALANTIR: $340 Billion
Zdaj pa vse skupaj primerjaj z ameriškimi konkurenti, recimo Kitajsko in Rusijo. Če so ZDA v zatonu, potem je ostali svet propadel že nekaj desetletij nazaj.
Chalky ::
@pegasus še ostale stvari: The other inventions:
Fonograf, hlajenje oziroma hladilna tehnologija (hladilnik), cepivo proti otroški paralizi, dvigalo, tekoče stopnice, kemoterapija, prenosni računalnik, lunarna pristajalna enota, borzni telegraf oziroma tiskalnik tečajev, teflon, kreditna kartica, električna kitara, operacija koronarnega obvoda, računalniški virus, jekleni viseči most, mikrovalovna pečica, linotipni stroj, fotoaparat Kodak, Morsejeva abeceda, pisalni stroj, črtne kode, križni vijak (Phillips), stroj za čiščenje bombaža, plastične posode Tupperware, varnostna britvica, kavbojke, obliž, šivalni stroj z zapornim šivom, mehanski žanjec, kevlar, pomivalni stroj, bodljikava žica, videoigre, vulkanizirana guma, kserografija, nebotičnik in EpiPen
Fonograf, hlajenje oziroma hladilna tehnologija (hladilnik), cepivo proti otroški paralizi, dvigalo, tekoče stopnice, kemoterapija, prenosni računalnik, lunarna pristajalna enota, borzni telegraf oziroma tiskalnik tečajev, teflon, kreditna kartica, električna kitara, operacija koronarnega obvoda, računalniški virus, jekleni viseči most, mikrovalovna pečica, linotipni stroj, fotoaparat Kodak, Morsejeva abeceda, pisalni stroj, črtne kode, križni vijak (Phillips), stroj za čiščenje bombaža, plastične posode Tupperware, varnostna britvica, kavbojke, obliž, šivalni stroj z zapornim šivom, mehanski žanjec, kevlar, pomivalni stroj, bodljikava žica, videoigre, vulkanizirana guma, kserografija, nebotičnik in EpiPen
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
Stane2 ::
Nobelovi nagrajenci zadnjih 10 let.
KEMIJA
2016 1x ZDA, 1x UK/Švedska, 1x Turčija
2017 1x ZDA/Nemčija, 1x Švica, 1x UK
2018 2x ZDA, 1x UK
2019 1x ZDA, 1x ZDA/UK, 1x Japonska
2020 1x ZDA, 1x Francija
2021 1x Nemčija, 1x UK
2022 2x ZDA, 1x Danska
2023 2x ZDA, 1x ZDA/Francija/Tunizija, 1x Rusija
2024 1x ZDA, 1x UK
2025 1x ZDA/Jordanija/SAudi, 1x UK, 1x Japonska
FIZIKA
2016 1x Japonska, 1x Kanada
2017 3x ZDA
2018 2x ZDA, 1x Kanada, 1x Švedska
2019 1x ZDA, 2x Švica, 1x UK
2020 1x ZDA, 1x ZDA/Nemčija, 1x UK
2021 1x ZDA, 1x Nemčija, 1x Italija
2022 1x ZDA, 1x Francija, 1x Avstrija
2023 1x ZDA, 1x Nemčija, 1x Švedska
2024 1x ZDA, 1x Kanada
2025 3x ZDA
MEDICINA
2016 1x Japonska
2017 3x ZDA
2018 1x ZDA, 1x Japonska
2019 2x ZDA, 1x UK
2020 2x ZDA, 1x UK
2021 1x ZDA, 1x ZDA/Lebanon, 1x Švedska
2022 1x Švedska
2023 1x ZDA, 1x ZDA/Madžarska
2024 2x ZDA
2025 2x ZDA, 1x Japonska
KEMIJA
2016 1x ZDA, 1x UK/Švedska, 1x Turčija
2017 1x ZDA/Nemčija, 1x Švica, 1x UK
2018 2x ZDA, 1x UK
2019 1x ZDA, 1x ZDA/UK, 1x Japonska
2020 1x ZDA, 1x Francija
2021 1x Nemčija, 1x UK
2022 2x ZDA, 1x Danska
2023 2x ZDA, 1x ZDA/Francija/Tunizija, 1x Rusija
2024 1x ZDA, 1x UK
2025 1x ZDA/Jordanija/SAudi, 1x UK, 1x Japonska
FIZIKA
2016 1x Japonska, 1x Kanada
2017 3x ZDA
2018 2x ZDA, 1x Kanada, 1x Švedska
2019 1x ZDA, 2x Švica, 1x UK
2020 1x ZDA, 1x ZDA/Nemčija, 1x UK
2021 1x ZDA, 1x Nemčija, 1x Italija
2022 1x ZDA, 1x Francija, 1x Avstrija
2023 1x ZDA, 1x Nemčija, 1x Švedska
2024 1x ZDA, 1x Kanada
2025 3x ZDA
MEDICINA
2016 1x Japonska
2017 3x ZDA
2018 1x ZDA, 1x Japonska
2019 2x ZDA, 1x UK
2020 2x ZDA, 1x UK
2021 1x ZDA, 1x ZDA/Lebanon, 1x Švedska
2022 1x Švedska
2023 1x ZDA, 1x ZDA/Madžarska
2024 2x ZDA
2025 2x ZDA, 1x Japonska
fikus_ ::
Vidim da si recikliral objavo iz druge teme. Zahvali se AI da je naredil delo, s katerim nimaš nic in s katerim se kitiš.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Stane2 ::
Vidim da si recikliral objavo iz druge teme. Zahvali se AI da je naredil delo, s katerim nimaš nic in s katerim se kitiš.
Zakaj že spet lažeš? Dobesedno sem šel na Wiki in vse tole izpisal.
In v čem je problem uporabljati AI v 2026? A te mogoče moti, ker se z AIjem zelo hitro najdejo tvoje laži?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Stane2 ()
fikus_ ::
Nisi navedel vira!
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
fikus_ ::
Ne vem ali se delas ali si ...neumen, se sam si kasneje napisal, da ti je bila wiki za vir, kitil si se pa ker nisi napisal tega prej in mi je delovalo kot AI.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Chalky ::
Stane2:: danes, 12:21:37
Meni je najbolj fascinantno to, da se ZDA sploh ne "trudijo" in da je to pri njih nekaj samoumevnega. Seveda gre v resnici za velike dosežke o katerih lahko večina držav zgolj sanja. Zato je lažje da se vsa energija usmeri v sovražtvo ZDA, namesto da bi z njimi sodelovali. Nekatere države so tako zavistne, da raje stopijo na stran Rusije oziroma ostalih držav ki so proti ZDA. Ampak vse to je zaman, ker s tem ne bodo dosegli ničesar razen še več zavisti in še bolj zagnano Ameriko. Pri ZDA so dosežki dojemajo kot nekaj samoumevnega, kar pride po naravni poti in se jim pri tem sploh ni potrebno naprezati. Ostale države pa bi se za takšne dosežke metalo na zobe.
Ravno gledam vrednost delniških trgov in vidim da se je razlika med ZDA in ostalimi še povečala:
1. US: $73.3T
2. CHINA: $11.0T
3. JAPAN: $7T
4. UK: $4.5T
5. INDIA: $4.1T
Zgornja številka je brez SpaceX, OpenAI ter Anthropica ki bodo ob IPU dodali približno $5T dodatne vrednosti. Povsem možno da bodo ZDA že konec leta pri $85.0T skupne vrednosti. Me pa zanima kaj se bo prej zgodilo ZDA do $100T ali Kitajska do $15T. Kitajska je sicer že zdaj pri okoli $15T ampak samo če zraven vključiš še delniški trg Hong Konga. Skratka, na obzorju zaenkrat ni videti zatona, prej obratno, prihaja do novega vzpona.
Meni je najbolj fascinantno to, da se ZDA sploh ne "trudijo" in da je to pri njih nekaj samoumevnega. Seveda gre v resnici za velike dosežke o katerih lahko večina držav zgolj sanja. Zato je lažje da se vsa energija usmeri v sovražtvo ZDA, namesto da bi z njimi sodelovali. Nekatere države so tako zavistne, da raje stopijo na stran Rusije oziroma ostalih držav ki so proti ZDA. Ampak vse to je zaman, ker s tem ne bodo dosegli ničesar razen še več zavisti in še bolj zagnano Ameriko. Pri ZDA so dosežki dojemajo kot nekaj samoumevnega, kar pride po naravni poti in se jim pri tem sploh ni potrebno naprezati. Ostale države pa bi se za takšne dosežke metalo na zobe.
Ravno gledam vrednost delniških trgov in vidim da se je razlika med ZDA in ostalimi še povečala:
1. US: $73.3T
2. CHINA: $11.0T
3. JAPAN: $7T
4. UK: $4.5T
5. INDIA: $4.1T
Zgornja številka je brez SpaceX, OpenAI ter Anthropica ki bodo ob IPU dodali približno $5T dodatne vrednosti. Povsem možno da bodo ZDA že konec leta pri $85.0T skupne vrednosti. Me pa zanima kaj se bo prej zgodilo ZDA do $100T ali Kitajska do $15T. Kitajska je sicer že zdaj pri okoli $15T ampak samo če zraven vključiš še delniški trg Hong Konga. Skratka, na obzorju zaenkrat ni videti zatona, prej obratno, prihaja do novega vzpona.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
Stane2 ::
karafeka ::
Kdaj bodo ti IPOji? Je že kaj znano? Približno?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: karafeka ()
Stane2 ::
Počakte, ko bodo začeli Američani rudarit na asteroidih, pa vozit redke metale in še kaj drugega na Zemljo.
Predvsem zaradi tega je SpaceX izjemno zanimiv na srednji rok.
Predvsem zaradi tega je SpaceX izjemno zanimiv na srednji rok.
Chalky ::
@karafeka Za SpaceX naj bi bil naslednji mesec oziroma najkasneje Junija. Za ostala dva pa še v tem letu enkrat.
With jaw-dropping $1 trillion valuation, Anthropic overtakes OpenAI in market cap race
https://nypost.com/2026/04/23/business/...
V članku pravijo da še ni uradnega datuma za OpenAI in Anthropic ampak se predvideva da še v tem letu.
With jaw-dropping $1 trillion valuation, Anthropic overtakes OpenAI in market cap race
https://nypost.com/2026/04/23/business/...
V članku pravijo da še ni uradnega datuma za OpenAI in Anthropic ampak se predvideva da še v tem letu.
PovemVfaco ::
Ravno gledam vrednost delniških trgov in vidim da se je razlika med ZDA in ostalimi še povečala:
1. US: $73.3T
2. CHINA: $11.0T
3. JAPAN: $7T
4. UK: $4.5T
5. INDIA: $4.1T
Naloga logike iz OŠ: izber največjga prevaranta med zgornjimi. Nule zadi pisat verjetn niso burgerji izuml, jim gre pa to najboljš
Chalky ::
Stane2:: ravnokar
To področje bo še najbolj zanimivo. Sploh ker ZDA tu nimajo nobene prave konkurence vsaj v naslednjih 10 letih (Kitajska) medtem ko je EU verjetno še bolj zadaj in ne bodo imeli raket za ponovno uporabo še zelo dolgo časa. ZDA so zelo blizu da jim uspe Starship spraviti v uporabo. Ko se to enkrat zgodi je z ostalimi državami konec, sploh kar se tiče vojaškega vidika, ko bo lahko ena raketa v vesolje poslala za en Space Station materiala bo to konec tudi za Kitajce, ki se mimogrede zdaj trudijo s svojo verzijo Falcon 9, ki jim je že 4x spodletela.
To bo zanimivo spremljati, kako bodo ostale države reagirale ko ZDA ne bodo več potrebovale AWACS letal ampak bodo uporabljali na deset tisoče satelitov v vesolju in ko bodo imele zaradi tega celoten pregled nad konkurenti, in ko konkurent ne bo mogel glede tega storiti ničesar. V bistvu smo že zelo blizu, verjetno že konec leta če SpaceX uspe z raketo.
To področje bo še najbolj zanimivo. Sploh ker ZDA tu nimajo nobene prave konkurence vsaj v naslednjih 10 letih (Kitajska) medtem ko je EU verjetno še bolj zadaj in ne bodo imeli raket za ponovno uporabo še zelo dolgo časa. ZDA so zelo blizu da jim uspe Starship spraviti v uporabo. Ko se to enkrat zgodi je z ostalimi državami konec, sploh kar se tiče vojaškega vidika, ko bo lahko ena raketa v vesolje poslala za en Space Station materiala bo to konec tudi za Kitajce, ki se mimogrede zdaj trudijo s svojo verzijo Falcon 9, ki jim je že 4x spodletela.
To bo zanimivo spremljati, kako bodo ostale države reagirale ko ZDA ne bodo več potrebovale AWACS letal ampak bodo uporabljali na deset tisoče satelitov v vesolju in ko bodo imele zaradi tega celoten pregled nad konkurenti, in ko konkurent ne bo mogel glede tega storiti ničesar. V bistvu smo že zelo blizu, verjetno že konec leta če SpaceX uspe z raketo.
Stane2 ::
PovemVfaco je izjavil:
Ravno gledam vrednost delniških trgov in vidim da se je razlika med ZDA in ostalimi še povečala:
1. US: $73.3T
2. CHINA: $11.0T
3. JAPAN: $7T
4. UK: $4.5T
5. INDIA: $4.1T
Naloga logike iz OŠ: izber največjga prevaranta med zgornjimi. Nule zadi pisat verjetn niso burgerji izuml, jim gre pa to najboljš
Kitajska, kdo pa drug. Pa to so nakradli triljone samo v intelektualni lastnini.
FireSnake ::
Ja, Američani so nam dali dosti uporabnih izdelkov/storitev.
Ne glede na to, koliko ljudi zaradi tega umre. In ne glede kako se zemlja uničuje.
Drži?
Poglej in se nasmej: vicmaher.si
Chalky ::
PovemVfaco:: ravnokar
Če te to pomiri potem tudi prav. NVIDIA bo kmalu prvo podjetje ki bo preseglo Market Cap $10T. So zelo blizu da presežejo celoten Japonski trg, in tu govorimo o zgolj enem podjetju. NVIDIA je na dobri poti da bodo do leta 2030 beležijo $1T dolarjev prihodkov ter $500 milijard dobička vsako leto. To so dobički ki so večji od državnih proračunov razvitih držav.
ZDA bodo imele kar nekaj $10T podjetij in to precej kmalu (v roku 5 let). To so številke o katerim večina držav lahko samo sanja. Bloomberg pravi da obstaja možnost da bo Market cap NVIDIE dosegel $15T dolarjev do leta 2030. Če je to zaton, potem gre verjetno za najboljši zaton v zgodovini tega sveta.
Če te to pomiri potem tudi prav. NVIDIA bo kmalu prvo podjetje ki bo preseglo Market Cap $10T. So zelo blizu da presežejo celoten Japonski trg, in tu govorimo o zgolj enem podjetju. NVIDIA je na dobri poti da bodo do leta 2030 beležijo $1T dolarjev prihodkov ter $500 milijard dobička vsako leto. To so dobički ki so večji od državnih proračunov razvitih držav.
ZDA bodo imele kar nekaj $10T podjetij in to precej kmalu (v roku 5 let). To so številke o katerim večina držav lahko samo sanja. Bloomberg pravi da obstaja možnost da bo Market cap NVIDIE dosegel $15T dolarjev do leta 2030. Če je to zaton, potem gre verjetno za najboljši zaton v zgodovini tega sveta.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Chalky ()
D3m ::
Meni je Čalki faca.
Prava maskota Foruma.
Čeprav po svoje je tudi tragičen lik - vedno v nekem iskanju priznanja drugih, ko kak zapuščen kuža. :(
Kva je s to clickbait temo in čestitko?
Kaj, če bi raje odprl temo in se zahvalil Mezopotamcem, Asirijcem in starim Egipčanom za matematiko, da smo sploh lahko prišli do tega, kar imamo danes.
|HP EliteBook|R7 8840U|
PovemVfaco ::
PovemVfaco je izjavil:
Ravno gledam vrednost delniških trgov in vidim da se je razlika med ZDA in ostalimi še povečala:
1. US: $73.3T
2. CHINA: $11.0T
3. JAPAN: $7T
4. UK: $4.5T
5. INDIA: $4.1T
Naloga logike iz OŠ: izber največjga prevaranta med zgornjimi. Nule zadi pisat verjetn niso burgerji izuml, jim gre pa to najboljš
Kitajska, kdo pa drug. Pa to so nakradli triljone samo v intelektualni lastnini.
lastninjenje znanja je največja kraja od vsga (tud se takoj vid na cifrah, kdo nabolj krade, sploh če s populacijo primerjaš) pa najbolj tud dejansk bremza razvoj. Čajna ga je spravla med ljdi za drobiž
Zgodovina sprememb…
- spremenil: PovemVfaco ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Ameriški Delniški Trg (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 20289 (52) | Chalky |
| » | Evropska Naftna Kriza (strani: 1 2 3 4 … 76 77 78 79 )Oddelek: Problemi človeštva | 136389 (203) | karafeka |
| » | Trump odpustil celoten Nacionalni odbor za znanostOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 2927 (413) | fikus_ |
| » | Trgovinski primanjkljaj Evropske Unije s Kitajsko se približuje €1 milijardi dnevno (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 13495 (3010) | Goran10 |