Cene RAM so ponorele

Pri nas imamo nekaj 10 cryo elektronskih mikroskopov in cel inštitut je postavljen na hribu izven mesta zgolj zaradi vprašanja treslajev. Najmlajša zgradba v ta namen ima znotraj strukture ločeno enoto na svojih temeljih in izolirano od preostale zgradbe za največje mikroskope.
Glede na to, da je pri proizvodnji modernega čipovja potrebna podobna natančnost, gradit to kjerkoli v bližini civilizacije ni smiselno. Rabiš res hudo izolacijo od podlage in zelo natančno kontrolo nad prahom v atmosferi ...

Zelo zanimivo, tnx.

"je pa nekaj kasneje Avstrijska podružnica AMI-ja imela serijsko proizvodnjo tudi za nas."

Kje pa je bila locirana? Je imela kaj povezavez z Mikroelektroniko?

Avstrijska je bila locirana v starem gradu v vasi Unterpremstaten.
tole pravi google:"Unterpremstätten (danes uradno Premstätten) na Štajerskem je znan predvsem kot domači sedež podjetja ams-OSRAM (prej austriamikrosystems in ams AG), vodilnega svetovnega koncerna za senzoriko in optoelektroniko. Na zgodovinskem sedežu podjetja ob dvorcu Premstätten razvijajo in proizvajajo najsodobnejše mikročipe in inteligentne senzorje."

No na začetku je bil AMI potem AMS, sedaj je kar je.
Ker je imela mikroelektronika JDT z AMI smo bil seveda tudi del te Avstrijske podružnice

tole se še najde:
Da, sodelovanje z družbo AMI (American Microsystems, Inc.) iz ZDA je bilo ključno za sam nastanek podjetja v Unterpremstättnu.Povezava med obema podjetjema je bila celo veliko globlja od zgolj skupne razvojne skupine:Nastanek kot skupno podjetje (Joint Venture): Podjetje v Unterpremstättnu je bilo leta 1981 ustanovljeno kot skupno podjetje (Joint Venture) med avstrijskim jeklarskim koncernom voestalpine AG in ameriškim partnerjem American Microsystems, Inc. (AMI).Prvotno ime: Ob ustanovitvi se podjetje sploh ni imenovalo austriamikrosystems, temveč AMI-Austria GmbH (AMI-A). Ameriški AMI je imel v lasti večinski, 51-odstotni delež, voestalpine pa 49-odstotni delež.Prenos znanja (Know-How): Ker je bil AMI v tistem času eden izmed pionirjev na področju integriranih vezij (sploh v MOS tehnologiji) v ZDA, je bil namen tega sodelovanja prav prenos ameriškega tehnološkega znanja in razvojnih praks v Avstrijo. Skupne inženirske ekipe so tako postavile temelje za celotno proizvodnjo mikročipov na Štajerskem.Osamosvojitev: Sodelovanje v tej obliki je trajalo do leta 1987, ko je voestalpine odkupil celoten delež od ameriškega AMI in podjetje preimenoval v AMS (Austriamikrosystems).Ameriški AMI je torej s svojo tehnologijo in razvojno pomočjo neposredno omogočil, da je Premstätten sploh postal to, kar je danes - globalno središče za mikroelektroniko.

in še o povezavi s Slovenijo:
Povezava med avstrijskim centrom v Unterpremstättnu in slovensko Iskro (oz. Iskrino Mikroelektroniko) obstaja in poteka ravno preko istega ameriškega partnerja - družbe AMI (American Microsystems, Inc.).Ameriški AMI je bil v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ključni tehnološki most, ki je povezoval razvoj mikroelektronike v Sloveniji in Avstriji.Sodelovanje in zgodovinske povezave so potekale na več ravneh:1. Skupni tehnološki partner (AMI)Preden je AMI leta 1981 soustanovil AMI-Austria v Unterpremstättnu, je že tesno sodeloval z Iskro in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Iskra je v 70. letih iskala pot do vrhunske tehnologije integriranih vezij (čipov). Ker v Jugoslaviji takrat ni bilo tehnologije za masovno proizvodnjo MOS (Metal-Oxide-Semiconductor) struktur, so se povezali z ameriškim AMI.2. Legendarni mikrokrmilnik Iskra EMZ-1001 / AMI S2000Najbolj neposreden dokaz tega sodelovanja je prvi slovenski (in jugoslovanski) mikrokrmilnik Iskra EMZ-1001, razvit leta 1977.Čip so razvili slovenski inženirji v sodelovanju z ameriškim AMI.Ker Iskra takrat še ni imela lastne tovarne (vafer linije) za tovrstne napredne čipe, je proizvodnjo prevzel AMI v ZDA.AMI je ta isti čip po svetu uspešno prodajal pod svojo znamko AMI S2000. Čip se je masovno vgrajeval v belo tehniko (gospodinjske aparate) in telekomunikacijske naprave (npr. Iskrine napredne telefone Isicom Super).3. Nastanek tovarne v Unterpremstättnu in prenos znanjaKo je AMI leta 1981 začel graditi tovarno AMI-Austria v Unterpremstättnu, je ta lokacija postala geografsko najbližje sodobno proizvodno središče za mikroelektroniko v regiji. Inženirji iz Iskre in jugoslovanski strokovnjaki so pozorno spremljali ta razvoj. Zaradi bližine in že obstoječih partnerskih vezi z AMI so se med strokovnjaki z obeh strani meje (Gradec-Ljubljana-Kranj) stkali močni strokovni in kolegialni odnosi. Številni jugoslovanski strokovnjaki so hodili na usposabljanja ali kasneje celo sodelovali pri projektih, povezanih z avstrijsko tovarno.4. Iskra Mikroelektronika (Šentjernej)Podobno kot so Avstrijci zgradili center v Premstättnu, je Iskra v začetku 80. let zgradila lastno namensko tovarno Iskra Mikroelektronika. v Šentjerneju (ustanovljena 1983). Čeprav je Šentjernej razvijal predvsem hibridna integrirana vezja in tehnologijo debele plasti, je celotna generacija inženirjev, ki je postavljala slovensko mikroelektroniko, izhajala iz istih osnov in partnerskih povezav z zahodnimi podjetji, med katerimi sta bila ključna AMI in kasnejši AMS (austriamikrosystems).Če povzamemo: Iskra in ams-OSRAM (kot nekdanji AMI-Austria) imata skupne tehnološke korenine. Ameriški AMI je bil tisti, ki je slovensko znanje (EMZ-1001) pretopil v realnost, le nekaj let kasneje pa je s postavitvijo tovarne v Unterpremstättnu trajno spremenil tehnološki zemljevid naše regije.

Miha, hvala.

Kar malo podobno avstrijskim podružnicam Mlacoma, Delte in Jerovška na drugi strani Karavank. Dejansko smo zaradi železne zavese te stvari takrat težko delali...

Delta je delala tudi kaj razvoja, zato so jo tudi uničili, šverc komerc Jerovšek in Mlacom sta pa tranzicijo preživela.

V glavnem, zdi se, da bi, če bi bili na drugi strani železne zavese, fabriko AMI postavil pri nas.

Zimonem, ti govoriš nekaj na pamet, kaj se je delalo in kako pa nimaš pojma. V Ljubljani je bilo načrtovanih mnogo vezij za iskro Avtomatiko, telefonske centrale, Gorenje -mikrovalovne pečice, Mehanotehnika Izola, optični namerilniki za Fotono -tudi za vojsko -predelava in posodobitev ruske elektronike, pa specialna avdio vezja, operacijski ojačevalniki s kapavitivnostmi, induktivnostmi na siliciju (visoke frekvence), detektorji plinov vse realizirano na siliciju. Od 90-tih let naprej pa verjetno še marsikaj. In to je bilo pred 30leti, kje si bil ti takrat, da lahko danes govoriš o šverc- komerc in take neumnosti.

xD

In pol se cudite da AIju uspeva, a ga uporabite za vsak drek

Ja to je čisto res. Začaran krog, kjer bo samo en zmagovalec, elita.

Kitajski YMTC se je prebil med tri največje proizvajalce pomnilnika NAND

Kitajska prizadevanja za večjo neodvisnost na področju polprevodnikov dobivajo precej konkretne rezultate. Yangtze Memory Technologies oziroma YMTC se je v drugem četrtletju 2026 prvič prebil med tri največje proizvajalce pomnilnika NAND na svetu. Po podatkih raziskovalnega podjetja Counterpoint Research je kitajski proizvajalec dosegel 14-% delež vseh dobavljenih bitov pomnilnika NAND in s tretjega mesta izrinil japonsko Kioxio. Pred njim ostajata Samsung s 25 in SK hynix z 22 %. Vzpon je toliko bolj zanimiv, ker je bil YMTC še pred nekaj leti zunaj kroga podjetij, ki so resno ogrožala tradicionalno prevlado južnokorejskih, japonskih in ameriških proizvajalcev. V drugem četrtletju je količino dobavljenega pomnilnika povečal za 22 % v primerjavi z lanskim letom in za 5 % glede na prejšnje četrtletje.

Tretji po količini, vendar šele peti po prihodkih

YMTC je tretji po količini dobavljenih bitov NAND, ne pa tudi po ustvarjenih prihodkih. Po slednjem merilu je še vedno na petem mestu, za Kioxio in Micronom. Razlog je predvsem v strukturi prodaje. Velik del proizvodnje YMTC konča v potrošniških napravah, medtem ko imajo konkurenti bistveno večji delež dražjih pomnilnikov za strežniške sisteme in poslovne SSD-je. Prav poslovni SSD-ji so trenutno eden najdonosnejših delov trga. V drugem četrtletju so strežniški SSD-ji predstavljali že 48 % vseh dobavljenih bitov NAND, leto prej pa približno 26 %. Rast poganjajo predvsem podatkovni centri in infrastruktura za umetno inteligenco, kjer ogromni modeli in podatkovne zbirke zahtevajo vse več hitrega lokalnega pomnilnika. Counterpoint pričakuje, da bi lahko strežniki do konca leta porabili že več kot polovico vsega proizvedenega pomnilnika NAND. YMTC ima pri vstopu na ta donosnejši trg še precej težav. Podjetje je od decembra 2022 na ameriškem seznamu Entity List, kar omejuje dostop do ameriške tehnologije in otežuje pridobivanje velikih zahodnih kupcev. Zato je precej bolj odvisno od kitajskega domačega trga in potrošniških naprav.

Na področju tehnologije se je razlika močno zmanjšala

Ameriške omejitve rasti podjetja niso ustavile. YMTC trenutno množično izdeluje 267-slojni pomnilnik 3D NAND in razvija naslednje generacije z več kot 300 sloji. Pri tem uporablja lastno arhitekturo Xtacking, pri kateri se pomnilniške celice in logično vezje izdelajo ločeno ter nato združijo. Reuters je že spomladi poročal, da analitiki najnovejšo arhitekturo Xtacking 4.0 po tehnološki ravni postavljajo ob bok izdelkom vodilnih proizvajalcev, kot je Samsung. To ne pomeni, da je YMTC na vseh področjih enakovreden največjim tekmecem, kaže pa, kako hitro se je v nekaj letih zmanjšala tehnološka razlika. Še v prvem četrtletju je bil položaj precej bolj izenačen. Counterpoint je takrat YMTC pripisal 13-% tržni delež, s čimer je bil v tesnem boju s Kioxio, Micronom in SanDiskom. V samo letu dni se je njegov delež povečal z osmih na 13 %, prihodki podjetja pa so ob rasti cen NAND in domačega povpraševanja poskočili za skoraj 445 %.

Sledijo ogromne naložbe v nove tovarne

Največje spremembe bi lahko šele sledile. YMTC ima trenutno v Wuhanu dve tovarni s skupno zmogljivostjo približno 200.000 silicijevih rezin na mesec. Tretja tovarna je že skoraj dokončana in naj bi začela delovati proti koncu leta. Po informacijah Reutersa naj bi do leta 2027 dosegla približno 50.000 rezin mesečno, dolgoročno pa naj bi bila zasnovana za zmogljivost do 100.000 rezin. Podjetje pripravlja še dve dodatni tovarni. Viri navajajo, da bi lahko vsaka ob polni zmogljivosti obdelala do 100.000 rezin mesečno. Če bodo vsi projekti izpeljani po načrtih, se lahko sedanja proizvodna zmogljivost YMTC več kot podvoji. Takšno širjenje bi YMTC po obsegu proizvodnje približalo največjim svetovnim proizvajalcem. Ocene se sicer razlikujejo glede na to, katere proizvodne linije in vrste pomnilnika vključujemo, zato neposredna primerjava s Samsungom ni povsem preprosta. Jasno pa je, da YMTC ne gradi proizvodnje samo za pokrivanje kitajskega trga, temveč želi postati dolgoročno eden ključnih svetovnih dobaviteljev pomnilnika. Zanimiva je tudi sestava opreme v novi tovarni. Več kot polovico proizvodnih strojev naj bi dobavili kitajski proizvajalci. Ameriške izvozne omejitve so tako YMTC prisilile v tesnejše sodelovanje z domačimi dobavitelji, hkrati pa nova tovarna postaja praktičen preizkus, koliko napredne proizvodnje pomnilnika lahko Kitajska izvede brez zahodne tehnologije.

Naslednji cilj je donosnejši strežniški trg

Tretje mesto zato še ni končni cilj. Za YMTC bo pomembnejše vprašanje, ali lahko rast količine pretvori tudi v večji dobiček. Dokler večino proizvodnje prodaja v potrošniške naprave, lahko dobavi ogromno pomnilnika, vendar bo pri prihodkih še vedno zaostajal za podjetji, ki imajo močan položaj pri poslovnih SSD-jih. Po podatkih Counterpointa želi YMTC že v drugi polovici leta povečati delež izdelkov za poslovne in strežniške sisteme. Uspeh bo v veliki meri odvisen od kitajskega domačega trga, saj so največji zahodni podatkovni centri zaradi ameriških omejitev zanj težje dosegljivi.

Vir: https://racunalniske-novice.com/kitajsk...

djabi je 12. avg 2026 ob 10:46:52 izjavil:

Obenem pa ravno zaradi teh vprašanj gredo cene gor. Začaran krog.

Ko vidim za kake vse neumnosti folk Ai uporablja me zelo krbi za nase zanamce in njihove mozganske sposobnosti

klinker je 15. avg 2026 ob 17:44:14 izjavil:

Ko vidim za kake vse neumnosti folk Ai uporablja me zelo krbi za nase zanamce in njihove mozganske sposobnosti

Zakaj te skrbi? Vsi imamo določen čas življenja, ne ti, ne jaz takrat več ne bova živela. Vse ostalo pa imaš prikazano v dokumentarcu Idiokracija.

Če bo AI menil, da mu je škoda trošiti RAM za odgovarjanje na neumnosti, bo naredil revolucijo proti lastnikom.