Umetna inteligenca

nevone je 20. mar 2026 ob 06:14 izjavil:

Je upošteval tudi bolj fundamentalne razlike med programskima jezikoma, ali je šlo bolj za to, da je nadomestil funkcije v enem jeziku s približno istovetnimi v drugem? Je bolj korenito spreminjal strukturo programa oz. posameznih gradnikov?

Ne, ni šlo za bistveno spreminjanje strukture. Nekatere funkcije, ki jih jezik ni poznal, je moral napisati na novo. Potreboval je precej striktna navodila, kaj naj dela.

Kljub temu, šlo je za toliko kode, da je bil kot orodje zelo koristen in je precej skrajšal prevajanje.

Meni je Claude spisal preko 20.000 vrstic kode v programskem jeziku, ki ne obstaja. Vsi testi za Sushi so spisani v sushiju in tega je ze kar precej. Na zacetku sem sam pisal teste, potem sem pa vse skupaj prepustil LLMju. Sintakso je pobral precej hitro, je res, da se velikokrat zmoti, ampak z dovolj podrobnimi navodili se ga da pravilno usmerjati.

nevone je 20. mar 2026 ob 06:14 izjavil:

Tu ne gre toliko za to, kako kompleksne stvari zna pravilno početi, ampak, da obstajajo taski, ki jih opravi hitreje, in seveda z manj napora, kot človek in če seštejemo vse podobne taske vseh ljudi, ki so jih dali in jih še bodo dali narediti LLM-ju, verjetno nek učinek to vseeno ima.

Jaz sedaj opazam, da se je rahlo povecalo stevilo majhnih bugov, ki nastanejo zaradi tega, ker LLM veckrat pozabi na kaksno stvar. Dva dni nazaj, resen bug v produkciji, ker je Claude pozabil dat en kos kode pod feature flag. Refactor nekega algoritma, in tri vrstice kode v eni datoteki niso sle pod feature flag. Vse ostale spremembe je naredil tako kot treba, feature flag je bil pravilno uporabljen povsod, razen na enem mestu. Zakaj se je tako odlocil ne vem, je pa imel navodila, da mora biti vsa nova koda flagged.

Sam refactor je bil res hitro narejen, ampak regresija na produkciji, revert spremembe, in aktivacija dezurne ekipe, in potem popravljanje napake, so pa stvari, ki so tudi terjala nek cas. Koncna bilanca? Tezko rect.

Hitro se bo pokazala slabsa pokritost z unit testi in pomanjkanje end to end testov, kar je v bistvu dobro. Se pa zna zgodit, da bo od zacetka se precej uphill battle za nekatere stvari.

nevone je 20. mar 2026 ob 08:15 izjavil:

Ampak to z realno produkcijo nima nobene povezave.

Malo je tudi od tega odvisno, kako definiraš produktivnost. :)

o+ nevone

Ne, sem kar mislil produkcijo. Moji pet projekti niso prav nic dvignili moje produktivnosti v sluzbi. :))

nevone je 20. mar 2026 ob 08:38 izjavil:

Jaz sedaj opazam, da se je rahlo povecalo stevilo majhnih bugov, ki nastanejo zaradi tega, ker LLM veckrat pozabi na kaksno stvar.

Ja to se strinjam, zanesljiv ni ravno 100% in naredi miniaturne napake, ki jih je težko odkriti. To vsekakor znižuje vlogo pri večanju produktivnosti.

o+ nevone

Take so tudi moje izkušnje - poleg klasičnih halucinacij še občasne nedoslednosti, ki jih tako od prve ne bi pričakoval... kljub temu, da je recimo kontekst tam v nekem zlatem območju, ne prepoln.

Poleg tega občasno želi kar teste prilagoditi tako, da gredo čez, kar je spet zabavno.

Slednje je seveda rešljivo z omejevanjem nalog zgolj na delo na osnovni kodi ali zgolj na pripravo testov in testiranje, plus seveda nadzor obojega, pa kljub temu prispeva dodatne WTF?? momente...

Tole spada sem:

FFS! AI menda že vpliva na ljudi, da so vedno bolj netolerantni, robati, nepotrpežljivi, ekstremno zoprni in takoj z očmi zavijajoči, niti videov gledajoči zaradi nizke informacijske gostote na časovno enoto!!!

- Pričakovanje takojšnjega rezultata: Navajenost na hipne odgovore umetne inteligence znižuje toleranco do naravnega, počasnejšega ritma človeškega razmišljanja in komunikacije.

- Iskanje "popolnosti" brez trenja: Interakcija s prilagodljivimi algoritmi nas lahko odtuji od sprejemanja nepredvidljivosti, napak in neizbežnih konfliktov, ki so del pristnih medosebnih odnosov.

- Asimetrija nadzora: Popolna kontrola nad digitalnim sogovornikom ustvarja nerealno pričakovanje, da se bodo tudi ljudje v resničnem svetu odzivali po naših željah in ukazih.

FFS, browser addon je rešitev, podobno kot Translate - 2 ali 3 besede je topshit (nor Digitalna nestrpnost). In checkbox za bullshit/propaganda detekcijo!!

The horror...

The speaker argues that open source is facing a terminal threat from AI-driven "clean room engineering."
This concept is based on the legal precedent that ideas cannot be copyrighted, only their specific expressions.
Historically, "clean rooming" involved one team writing a spec from existing software and a second team implementing it without seeing the original code.
AI now automates this by having one model analyze complex code to generate a specification and another model rewrite it from scratch.
This process allows commercial entities to "liberate" copyleft (GPL) code by stripping away its viral licensing requirements.
A website called "Malice" demonstrates this by offering a paid service to "cleanse" packages and provide new, unencumbered implementations.
The speaker notes that while the creators of Malice present it as a joke or a "performance," they are actually taking money for the service.
There is a deep concern that this tech-laundering will lead to a world where corporations stop contributing to the commons and simply "snatch" what they need.
The speaker fears that the era of revolutionary open-source leaps, like the creation of React, may be over as engineering culture shifts toward exploitation.
Ultimately, the video suggests that unless this causes enough outrage to force a change in copyright law, open source as we know it is dead.

Bom jaz, če nihče drug ničesar ne prispeva, bom jaz - odkar je Claude Code CLI model konfigurabilen izven Anthropica, takšna tabela verjetno pride prav, če kdo plačuje sproti, ko se naročene podrekane kapacitete porabi.

Tole pa je ročni prepis zadnjega videa:

Senator Bernie Sanders and Representative Alexandria Ocasio-Cortez introduced legislation to pause the construction of new AI data centers until national safeguards are established. Sanders characterizes AI as the most profound technological revolution in history, warning of its unprecedented scale and speed. Both lawmakers expressed deep concern over potential mass job displacement, noting that tech leaders like Elon Musk have predicted AI could eventually replace most human labor. They highlighted the immediate economic burden on citizens, citing a 267% increase in utility bills for residents living near high-intensity data centers. AOC emphasized that the industry is currently fueled by corporate corruption and "Big Brother" surveillance, specifically mentioning the weaponization of data by companies like Palantir. The speakers criticized Congress for being "totally unprepared" and influenced by hundreds of millions in tech industry campaign contributions. Environmental concerns were also raised, as AI requires massive amounts of water and electricity, potentially deepening the climate crisis. The bill includes a ban on exporting AI chips to countries without similar protections, including China. They also warned of existential risks, citing "Godfather of AI" Geoffrey Hinton's concerns about AI surpassing human intelligence. Ultimately, they argue that technology must serve the interests of working families rather than just increasing the wealth of billionaire "tech oligarchs."

Baje imajo v UKC prepoved uporabe AI, tako da pozabite na to da bi se slovensko zdravstvo kdaj izboljšalo na podlagi AI. Enako bo v celem javnem sektorju.

https://www.zurnal24.si/slovenija/v-slu...

Medtem ko je konsenz od vaeh v AI branzi, da so specializirani LLMji brez veze in da se raje uporablja splosne modele.

Ales je 2. apr 2026 ob 02:03:48 izjavil:

Izboljšalo? Od kod ti ideja, da ekspert v tem trenutku potrebuje nek splošen LLM, da bi se "izboljšal"?

Problem LLM-jev je v tem, da nerazgledani ob uporabi le-teh začnejo misliti, da so naenkrat bolj vedoči, kot so, hkrati pa še vedno nimajo sposobnosti presoje o tem, kaj LLM izpljune.

Skratka, ne postanejo pametnejši, zgolj bolj samozavestni v svojem neznanju. Kar je recept za katastrofo.

Pravi eksperti LLM-jev niti ne potrebujejo, vsaj ne splošne. Ko in če se pojavijo ozko specializirani LLM-ji, ki bi ekspertom lahko koristili, se lahko začnemo pogovarjat o koristi le-teh.

Do takrat pa so prepovedi popolnoma na mestu...

To je dober opis večine folka...

Pozabilo se bo na osnovna znanja, folk bo slepo verjel LLM, čeprav ven vrže neko statistično povprečje, eskperti bodo imeli dovolj dela...

Zajebov zaradi AI sploh ni tako malo po velikih IT podjetjih, kot si mislite...

LeQuack je 2. apr 2026 ob 00:17:30 izjavil:

Baje imajo v UKC prepoved uporabe AI, tako da pozabite na to da bi se slovensko zdravstvo kdaj izboljšalo na podlagi AI. Enako bo v celem javnem sektorju.

https://www.zurnal24.si/slovenija/v-slu...

Ce bi zaposleni v UKCju uporabljali Gmail in ChatGPT en vanju futrali podatke pacientov, to vsekakor NE BI bila dobra stvar. Mogoce se ti v tem trenutku zdi, da bi bilo to dobro, vendar se motis.

Okapi je 2. apr 2026 ob 10:52:17 izjavil:

Ales je 2. apr 2026 ob 02:03:48 izjavil:

Izboljšalo? Od kod ti ideja, da ekspert v tem trenutku potrebuje nek splošen LLM, da bi se "izboljšal"?

Ja, pa strokovne literature tudi ne potrebujejo, saj itak eksperti vse vedo, a ne?

Od kje ti ta neumna misel, siceer ne vem...

Mogoče zato, ker je nisem imel in nimam?

Kar mislim, sem napisal. Kar si dodal, je kvečjemu tvoja misel, neumna ali pametna pa sam presodi...

Okapi je 2. apr 2026 ob 11:03:43 izjavil:

Napisal si, da ekspert ne potrebuje "umetne pameti", da bi se izboljšal. Iz tega lahko sklepamo, da očitno vse vedo.

Zna biti 100% res pri izjemno preprostih zadevah. Verjetno se kregate okoli nečesa kjer niste postavili definicij.

Recimp primer, da vemo kaj mislim. Jaz in Jože delama cnc za nov izdelek. Konkretno masovna produkcija vrat. Treba je sprogramirati UI, PLC, naštudirati mehaniko itn. Uporabima AI, vse skupaj narediva 10x hitreje. Sva mnenja, da so AI orodja super, ker sploh ni več tečnih sem pozabil vejico, mozganja kje se kaj prekriva itn.

In ta taisti CNC ima UI kjer so vhodi parametri za izdelke. Na CNCju dela Janez, ki se pravtrako pučuti kot programer, ker v stroj vnaša redosled za kako se naredi vsaka deska, vnaša pa v obliki programa. Janezu AI ne pomaga dosti, zato je mnenja, da če poznaš kar delaš, umetne inteligence ne potrebuješ.

Realnost pa je taka, da verjetno do nekje 2030 ne bomo potrebovali večine zaposlenih, ki delajo v pisarnah ali HO.

LeQuack je 2. apr 2026 ob 11:51:35 izjavil:

Eduardo je 2. apr 2026 ob 11:41:47 izjavil:

Realnost pa je taka, da verjetno do nekje 2030 ne bomo potrebovali večine zaposlenih, ki delajo v pisarnah ali HO.

V privat sektorju mogoče, v javnem imajo sindikate in ne bodo dovolili uporabe AI.

Ne verjamem, skoraj sigurno bo UI, ker reši preveč težav. Je bolj vprašanje kam z nezaposljivimi.

Tale pomislek okoli zasebnega in javnega sektorja je nonotalk. To pridigajo politiki, ki so blizu doma starostnikov med tem pa realnost počasi delo vrednoti na vedno bliže nič. Ljudje, katerim je glavna indoktrinirana vrednota pridnost se bodo počutili kakor bi se naši predniki lovci, če bi kremtijstvo prišlo v desetih letih.

Skratka akumulirano znanje bo počasi brez vrednosti, ker je prehitro dostopno, velika večina tehnikov in pisarniških pa živi od tega.

Eduardo je 2. apr 2026 ob 12:52:08 izjavil:

Skratka akumulirano znanje bo počasi brez vrednosti, ker je prehitro dostopno, velika večina tehnikov in pisarniških pa živi od tega.

To je tudi po mojem glavna pomanjkljivost oziroma napaka šolstva, kot ga poznamo - od osnovne šole do faksa. Da način poučevanja - in preverjanja znanja - še vedno vleče korenine iz časov, ko so bile knjige in knjižnice edini vir podatkov.

Pred 50+ leti je bilo dejansko koristno/nujno veliko stvari vedeti na pamet, ker je bilo preveč zamudno, če bi hotel vse informacije iskati v knjigah, še posebno, če prave nimaš ravno pri roki in moraš v knjižnico.

Moja generacija se je še učila uporabljati logaritemske tablice, naposredne potomke 200 let starih Vegovih.
Namesto kalkulatorja (ki smo jih vsaj nekateri že imeli) smo morali uporabljali tole


Dodaten problem je, da na marsikaterem področju danes stanje zelo hitro zastari. 20 let po koncu faksa je, če malo pretiravam, polovica tistega, kar smo takrat morali znati na pamet, zastarelo. Na nekaterih področjih nekaj manj, na nekaterih še več.

Dandanes je zato nujno potrebna neka zelo drugačna oblika znanja (in učenja), ki vključuje tudi rabo (splošne) umetne pameti.

Okapi je 2. apr 2026 ob 13:47:42 izjavil:

To je tudi po mojem glavna pomanjkljivost oziroma napaka šolstva, kot ga poznamo - od osnovne šole do faksa. Da način poučevanja - in preverjanja znanja - še vedno vleče korenine iz časov, ko so bile knjige in knjižnice edini vir podatkov.

Pred 50+ leti je bilo dejansko koristno/nujno veliko stvari vedeti na pamet, ker je bilo preveč zamudno, če bi hotel vse informacije iskati v knjigah, še posebno, če prave nimaš ravno pri roki in moraš v knjižnico.

Mah lustno je brati tak optimizem. Brihtnost je dosti bolj redka kot učljivost na pamet. Ne napaka poučevanja, pač vsak bi, da je važno to v čem je dober. Zato pa učiteljice zelo pogosto ne marajo brihtnih in delajo sisteme, da brihtnost čim manj šteje.

Tudi v programiranju so bili največje pizde tisti dinozavri, ki so naštudirali en jezik in ga ni bilo IQja, da si jim lahko sledil skozi kodo.

Pač to je zlato obdobje brihtnih, ker brihtnost počasi potiska pridnost v irelevanco. V petih letih je nekaterim izpuhtel življnjski kapital znanja. Ni bilo dolgo nazaj, ko mi je lahko davčni svetovalec solil pamet. Sedaj pa si vzamem vikend in naredim izdelek, ki ga prekaša brez šans, da konkurira.

Okapi je 2. apr 2026 ob 13:47:42 izjavil:

Dodaten problem je, da na marsikaterem področju danes stanje zelo hitro zastari. 20 let po koncu faksa je, če malo pretiravam, polovica tistega, kar smo takrat morali znati na pamet, zastarelo. Na nekaterih področjih nekaj manj, na nekaterih še več.

Dandanes je zato nujno potrebna neka zelo drugačna oblika znanja (in učenja), ki vključuje tudi rabo (splošne) umetne pameti.

Nam je že tam v začetku devetdesetih profesor na računalniškem faksu rekel, da bo polovica našega znanja zastarela v dveh letih. In da naj se pripravimo, da se bomo celo kariero učili novih stvari s približno istim tempom kot med študijem.

Mi zna kdo odgovoriti na vprašanja?

Opažam, da podjetja, ki nudijo razna svetovanja, kako AI uporabiti v podjetju, rastejo kot gobe po dežju. Se pravi, govorimo izključno o svetovanju, nobeno programiranje in razvoj programskih rešitev (vsaj jaz si tako razlagam). Če pogledam situacijo pri sebi: Na delovnem mestu sem že 8 let in točno vem, kakšne izzive takšno delovno mesto prinaša. Kot vsak med nami, sem preizkusil tudi razna AI orodja, kako mi ta lahko pomagajo pri delu. Enako lahko reče katerikoli od mojih sodelavcev. Če česa nisem preizkusil ali odkril jaz, je to naredil nekdo od mojih sodelavcev (in obratno). Nenazadnje nismo ekipa nekih FDV-jevcev, ampak ekipa inženirjev in vsak med nami ima že kar nekaj delovne dobe. Rezultat preizkušanja in sodelovanja z ekipo je, da točno vem, kje in v kakšni meri si pri delu lahko pomagam z uporabo umetne inteligence. Ne predstavljam si, da bi jutri k nam v firmo prišel nek "predavatelj" in začel predavati, kako lahko naša firma izboljša poslovanje z uporabo umetne inteligence. Še manj si predstavljam, da bi se nekdo usedel na moj stol in mi začel "pametovati", kakšne prompte moram postavljati, kakšni plugini so zame uporabni itd. Kako lahko potem nekdo nudi svetovanje nekemu tretjemu podjetju? Na kakšen način? V kakšni meri?

Malo sem tudi gledal reference teh podjetij, ki domnevno nudijo svetovanje glede uporabe umetne inteligence. Preseneča me, da imajo nekatere takšne firme kar močne reference: Telekom, Novartis, Revoz, AMZS itd. Se pravi, v celem Telekomovem centru ni enega strokovanjaka, ki bi bil sposoben naštudirati, kako umetno inteligenco uporabljati sebi v prid? Zdaj mora neka "garažna" firma z 10 zaposlenimi priti na Telekom in jim razložiti, kako lahko z raznimi AI rešitvami izboljšajo svoje poslovanje? Sem to prav razumel? Da ne omenjam še kakšne specifične panoge, kjer se uporablja ogromno nekega žargona in kjer je potrebno specifično znanje (ki ga ne pridobiš kar tako nekje). Zdaj bo en AI svetovalec prišel razlagat, kako lahko firma postane še boljša. Kako?

Boomerang je 2. apr 2026 ob 19:45:23 izjavil:

Mi zna kdo odgovoriti na vprašanja?

Če bo uprava povabila (in plačala), boste pač poslušali, ni potrebno, da je kaj novega ali koristnega. Če imate kakšen sestanek prej, recite, kaj bi vas zanimalo. Drugače pa pač, jebiga, kaj naj?

Boomerang je 2. apr 2026 ob 19:45:23 izjavil:

Preseneča me, da imajo nekatere takšne firme kar močne reference: Telekom, Novartis, Revoz, AMZS itd. Se pravi, v celem Telekomovem centru ni enega strokovanjaka, ki bi bil sposoben naštudirati, kako umetno inteligenco uporabljati sebi v prid?

Velike firme imajo veliko različnih oddelkov, podružnic, in za marsikatero stvar jim je bolj preprosto (in ceneje) najeti zunanjo firmo, tudi če imajo svoje strokovnjake (ki pač nimajo neomejeno časa).

Recimo v kadrovskem oddelku bi se radi naučili uporabljati umetno pamet, programerski oddelek nima pojma, kaj oni potrebujejo, niti se nima časa ukvarjati s tem, in pač najamejo zunanjo firmo. Poleg tega ne veš, kaj vse so počeli pri firmah, ki jih navajajo za referenco. Morda jih je Telekom najel za 2 šolski uri predavanja o orodjih umetne pameti, v sklopu team buildinga v toplicah

Kot je že zgoraj nekdo napisal - obstaja en kup predavateljskih in svetovalnih firm za mešanje megle.
Pravzaprav to niso neke resne firme. Ponavadi so v ozadju posamezniki, ki zaposlujejo kakšnega prijatelja, znanca, morda ženo itd.

Sem pred leti poslušal eno tako predavanje, pa ne morem reči, da sem se kaj veliko naučil. Taki posamezniki so vešči nastopanja in iščejo modne muhe: pred leti je predaval o SEO, nato se je malo vrgel v marketing, zdaj je zavohal AI, čez leto dni bo spet v nekem novem področju. Vsak, ki vsakodnevno uporablja AI orodja in ve, kdaj se jih (ne) splača uporabiti, bi bil sposoben izpeljati takšno predavanje - dejansko potrebuješ samo izkušnje z nastopanjem.

Ne pravim, da se ne spoznajo na AI, ampak če mu dam sedaj nek izziv, sem prepričan, da ga z uporabo sodobnih AI orodij ne bo rešil.

Smo pomislili na to, brez skrbi, vendar je datum objave


Res pa je tudi to, da je CET samo en od časovnih pasov.

Tako fino informativno izgleda aprila 2026, v glavi je sicer kaos, to je zunanja 'ne-zavest'...


Ne bojte se za onesnaženje s slopom, tole se samouniči v 7 dnevih :D

Meni tale zmaga