Beseda nima vrednosti?

Prvo kot prvo, mislim, da dojemaš rek "beseda ne pomeni nič, potrebna so dejanja" v popolnoma napačnem smislu. Pomen je namreč ta, na primer, ko naši politiki le govorijo, naredijo pa bore malo. V tem primeru so besede precej brez veze, celo toliko, da jih po TV nikoli ne gledam, kaj šele poslušam. Besede v tem primeru so le zato, da dobijo priljubljenost ljudstva, narejeno pa še vedno ni nič. Prav tako kot Hitler, veliko je govoril o idealnem svetu, toliko, da je spravil večino Nemcev in ostalih zaveznikov na svojo stran, na koncu pa je ustvaril le velika pokopališča. Zopet - besede so bile prazne.

Pa kot je enkrat nekdo napisal: Kokodaka lahko vsak, ne more pa vsak znesti jajca. Dovolj argumentirano in samoumevno, IMHO.

Pufff... kar mal prahu se je nabral na tej temi, preden sem jo opazil. No, mogoče bo še celo kdo prebral moj globokoumni spis.

Nadezhda: koliko beseda, oziroma govorjenje ali pisanje NEKOMU pomeni, je popolnoma relativno. Samo majhen primerček: če ti bo 'ljubim te' rekel:
-popoln neznanec z ulice boš (mogoče) mimohodivši obrnila glavo, a le za trenutek, potem ti bo na misel prišla kakšna primerna žaljivka
-sošolec, se boš smejala, ker veš, da te mal heca
-psiho bivši fant, ki te zasleduje 20 ur na dan, se ti bo spet malo obrnilo
-one-night-stand fantiček, se boš smejala in premišljevala o tem, ali boš potem ko boš prišla domov skoddelico čaja ali mogoče vroče čokolade
-tip, za katerim si norela pol leta in sta zdaj končno skupaj celo že en mesec, ti bo vseh metuljčkih in mravljincih skor instantno prišlo

Zdej mi pa ti povej, koliko pomenita ti dve besedi.

Ljudje cenijo tiste besede, ki so v sozvočju z njimi. Težko bi zasačili računalničarja brati medicinski bilten, pa čeprav je še tako poučen, zanimiv in zabaven, ravno tako ne boste videli medicinca brati knjižico o C++ štosih. Če stvar obrnete, bo obema beseda precej pomenila.

Kar se pa tiče 'walk the walk, not talk the talk' situacije, je pa res, da beseda ne pomeni nič, če je postavljena v prihodnjik. Bom naredil, se bom učil, bom pospravil, bom urednik Playboya, ločil se bom od žene in potem bova končno mirna skupaj, ne bom več kadil, ne bom ti več lagal. Puf.

Če ste že omenjali Hitlerja. Besedo je uporabil kot eno bistvenih sredstev manipulacije, vzbujal je sanje, hkrati krivil žide, ter jih postavil za skupnega sovražnika in kot vemo sovražnik povzroči močnejše zavezništvo in močnejše zavezništvo dopušča večje žrtve in odpušča sicer nedopustno, ampak to je že druga zadeva. Z besedami lahko veliko dosežeš, vendar to samo po sebi nič ne pomeni, če nimaš kritja v sebi, če vedno le blefiraš, boš enkrat gotovo pušnil, če boš vedno le tiho, ne boš nikoli prišel v ospredje in si vzel tistega, kar hočeš.

Mislm da sem dovolj napisal, če ne se bom že začel vrtet po lastnih mislih... če bo kdo še komentiral, bom pa mogoče še kej dodal...

Z besedami izražamo čustva, želje, sanje.
Da pa izpeljemo tisto kar smo izrekli, mora stvar imeti dovolj veliko prioriteto, da je izpolnjena.

Sam zagovarjam tezo najmanšega odpora. Človek kot kompeksno bitje ima sam v svojih mislih mnogo tez, zelo veliko od teh je tudi nasprotnih.

Sam se boš spravil naresti nalogo, ki ti ni po godu šele ko bo sama bolečina neuspeha storitve naloge večja od nelagodja opravljanje naloge.

Do takrat se boš izogibal nalogi, in delal tiste stvari, ki so ti najbolj po godu.

Politika je pa druga sfera. Tukaj se pa ljudje govorijo kot bi hodili po jajcih. Nikoli nič konkretnega,vedno nekaj vmes. Mediji pa samo še ojačajo pozitivni, kot tudi negativni efekt izrečene besede.

Beseda ima pa takšen pomen, kakršen pomen ji določi poslušalec, ki pa ima lahko drugačen pomen govorcu ( ima lahko manjšo/večjo prioriteto).

Beseda (kot obljuba) ima po mojem mnenju toliko moči, kot ji je družba oz. človek da.

Družbo si pa izbiramo sami. Tako si lahko izberemo prijatelje, kjer beseda ne pomeni veliko, kjer se bodo torej vsi bahali in postavljali, ko pa bo potrebno, teh svojih besed ne bodo znali podpreti. Njihove besede so torej malo vredne.
Če pa se za svojimi besedami trudimo "stati", torej se jih trudimo podpreti z dejanji, potem se bodo ljudje na naše besede zanesli in jim verjeli. Torej beseda velja.

Žal pa se dogaja tudi to, da nimamo vsi čednih namenov. Zato nekateri nekogaršnje zaupanje izkoristijo, da pridejo do dobrin (po domače denarja). Za njih torej lahko rečemo, da se ne držijo besede. Ko si enkrat taki nedržalci besed napraskajo dovoljšen kupček denarja, si lahko zagotovijo svoj kos vpliva. S pravilnim obračanjem dobrin si jih pogosto na nepošten način pridelajo še več. Ko pa enkrat stvari postanejo tako velike, je normalno, da pridejo v medije. Tam pa pogosto prikazujejo samo senzacije, samo tisto kar mnozico pritegne, kar ljudem daje obcutek splosnega nepostenja in hinavscine. Torej tem ljudem, ki so prisli v medije ne gre zaupati, njihova beseda pa ni veliko vredna, ampak ker so v medije prisli oni in ne kdo drug, s tem soustvarjajo ozracje. Če bi mediji prednost dali poštenim ljudem, ki s trudom in dejanji stojijo za svojo besedo, potem bi ustvarili drugačno ozračje, v katerem bi bilo splošno prepričanje, da reki kot so "beseda ne velja nič" ne držijo.

Svoje poglavje so uradne zadeve. Nekdo, ki je zaradi "mastne" tožbe ob premoženje in čigar zgodbo bodo mediji razgrabili, si bo tak rek zapomnil do konca življenja, obenem pa bo še naprej razglašal, da je vse na papirju. Ker je imel pač takšno izkušnjo.

Ampak dejstvo je, da so mediji tisti, ki ustvarjajo negativna ali pozitivna ozračja, ti pa se žal ozirajo na ekstremne posameznike.

enkrat sem nekje (se ne spomnim, ali kakšen grafit, ali na ovitku CDja, v kakšnem članku) videl geslo "TALK minus ACTION equals 0 !".
češ, govorjenje brez akcije nima učinka.
ampak, če geslo gledamo kot matematično enačbo in prenesemo "action" na drugo stran enačbe, dobimo:

TALK = ACTION !

Username, potem je vseeno če te užgem na gobec, te povaljam v katranu in perju ali pa to samo rečem.

Ok, še moje skromno mnenje ako ga kdo želi brat:

Najprej se je potrebno zavedat, da se vseh aspektov besede v kratkem sestavku ne da pokrit. Ta tema je tako ogromna, da niti slučajno ne sodi na forum, ker sega na področje neštetih ved od filozofije do sociologije, umetnosti, ... O besedi in njeni vrednosti so se verjetno že in se bodo pisale težke knjige. Če se človek zaveda tega obsega, niti ne ve kje bi začel. In morda že to samo pove o vrednosti več kot stostranski esej. S tem spoznanjem se pokaže da je vrednost besede eden od 'univerzalnih problemov' ki vedno neogibno vodijo do neskončne zanke ali pa paradoksa. Globokoumna razprava, ki bi določila vrednost besede torej ne bo zdržala.

Lahko pa se kot vedno omejimo na asociativni miselni tok ob pojmu 'beseda'. Torej... nujno je ločit pisano in govorjeno besedo... prva od teh ima veliko moč širjenja informacij, ki lahko služijo kot sam temelj človeške evolucije ali pa samo zbujajo čustva... njihova vrednost je zatorej gotovo izjemna....izrečene besede... so pa nekaj drugega... v 95% primerih so nepotrebne... zakaj?
prvič, ker z neprimernimi besedami ljudi prizadenemo (isto velja za dejanja, a jezik je vedno najhitrejši)
drugič, ker je svet že tako ali tako dovolj hrupen. Ne vem če je tole ravno pameten argument samo jaz res ne maram stalnega šuma človeških glasov okoli mene, spravlja me ob živce
tretjič, ker je beseda tako postala orodje demagogov, ki z njo zlahka upravljajo množice
četrtič, ker je osnova hipokritičnega socialnega sistema s praznimi vljudnostnimi frazami ki s svojim obstojem degradirajo človekov intelekt in ga demoralizirajo. npr. neiskreno prisiljeno zanimanje za človekovo počutje ponižuje pomen iskrene zahvale

takih in podobnih točk je ogromno, a najpomembnejša je zadnja: besede lahko nadomeščajo dejanja. Še posebno sovražim tiste, ki izražajo čustva. Mislim, da jih ne bi smelo biti. To pa zato, ker jih je tako lahko ponaredit. Pristnih dejanj se ne da ponaredit in ta so tista, ki ostanejo dolgo po tem, ko besede (resnične ali ne) že davno zbledijo.

Seveda je povsem razumljivo, da se vas večina ne strinja, da lahko besede nadomeščajo dejanja - sploh ko pride do čustev. VEdnar besed za čustva ni nič lažje "ponarediti" kot besed za karkoli drugega fiktivnega.

"Sem uspešen."
"Sem zadovoljen."
"Sem zaljubljen."
"Sem lep in pameten."

To so besede, ki se ljudem kar naprej vrtijo po ustih - tam pa so zato, ker jih ljudje pobirajo iz reklam. Te namreč dosežejo vsakogar in na večino imajo strašanski vpliv. Tako ni čudno, da je večina slovarja povprečnega Slovenca vzetega iz reklamnih besedil ali pa omejenega na "ful d best kul špon fino". Nič nimam proti slengu, jezi pa me, da se besedam ropa njihova moč, ker so ljudje preleni, da bi si razšili besedišče in tako znali povedati še kaj nereklamnega. Kaj o sebi - kaj, kar razkriva, da se zavedajo, kdo so. Bitja z razumom.