Glavna prednost natrijevih gorivnih celic v primerjavi z litij-ionskimi baterijami je približno štirikrat višja energijska gostota, ki dosega 1200 Wh/kg. A je osnovni koncept drugačen kot pri baterijah, ki se napolnijo, medtem ko je v gorivne celice treba naliti gorivo. Natrij se raztali pri 98 °C, zato prototip deluje pri temperaturi 110-130 °C. To ni ekstremno visoko, je pa še vedno nepraktično in nevarno. Natrij že pri sobni temperaturi eksplozivno reagira z vlago, razgret pa še toliko bolj.
Natrijeve baterije že obstajajo, gorivne celice s kovinskim natrijem pa še niso razvite. Raziskovalci trdijo, da je gorivna celica obdana s trdnim keramičnim elektrolitom, ki preprečuje stik med natrijem in vodo. Druga težava je natrijev oksid oziroma hidroksid (soda), ki sta oba sorazmerno jedka. Z ogljikovim dioksidom iz zraka lahko reagirata v natrijev karbonat, a reakcija ni zelo hitra.
Kovinski natrij v naravi ne obstaja, pridobiva se z elektrolizo. Tekoči natrij je torej zaloga električne energije, podobno kot to velja za kovinski aluminij. Nova iznajdba tako ni vir energije, podobno kot to niso baterija, temveč zgolj posoda za shranjevanje energije. Raziskovalci poudarjajo, da bi bila uporabna zlasti, kjer je energijska gostota izjemno pomembna, denimo v letalskem prometu. Še vedno pa ima tekoči natrij v takšni gorivi desetkrat nižjo energijsko gostoto od - nafte.
