Prevaranti so storili korak naprej in skušajo klonirati celotne založnike, denimo Elsevier, Springer in American Medical Association. Tako se na primer pojavi založnik Springer Global Publication, ki seveda ni povezan z legitimnim Springer Nature, in postavi spletne strani, ki so videti povsem enako. Namesto domene springer.com uporabi springer.uk.com in nanje postavi kopije legitimnih revij, v katerih potem objavi članke avtorjev, ki bi pomotoma poslali svoje rokopise k napačnemu založniku. Dobijo celo svoje številke DOI, ki so seveda drugačne (npr. 10.70706/). Podobno kloni Elsevierjevih revij namesto na sciencedirect.com domujejo na sciencedirects.com.
Pravi založniki poudarjajo, da se borijo proti tem klonom s pravnimi sredstvi, a so postopki počasni. Za raziskovalce je ključno prepoznavanje, kaj so verodostojne domene založnikov in kam poslati rokopise. Izkušeni raziskovalci, ki poznajo svojo ožjo raziskovalno skupnost, s tem ne bodo imeli veliko težav, ker so seznanjeni tudi s celotnim postopkom oddaje rokopisov in recenzije. Sem sodi tudi večinski del slovenske znanosti. Precej drugače je za druge deležnike v znanosti, tako za neizkušene raziskovalce kot za laično javnost, ki bi želela brati verodostojne prispevke, in seveda tudi tiste s slabšimi nameni. Ti se lahko nehote ali hote znajdejo v takih "revijah".
