V Računalniškem muzeju poročamo o prvih mikroračunalnikih namenjenih množični zasebni in poslovni uporabi. Najverjetneje ste že slišali za mikroračunalnike kot so Commodore PET, Apple II ali pa Tandy TRS-80, ki so na trg prišli leta 1977. Pravih operacijskih sistemov ti sprva še niso poganjali. Proizvajalci so jih opremili le s tolmači za preproste različice programskega jezika BASIC. Označujemo jih kot mikroračunalnike druge generacije, po zaslugi njihovega presenetljivega prodora med zasebne uporabnike pa tudi kot prve hišne mikroračunalnike. Zasebni uporabi proizvajalci sprva sploh niso namenjali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so namreč videli v napravah za poslovno in pisarniško uporabo. Med tujimi napravami so se v Jugoslaviji na začetku osemdesetih najprej uveljavili mikroračunalniki Apple II. Več domačih različic so nekje od leta 1982 proizvajali tudi v hrvaškem podjetju Ivasim pod nazivom Ivel.
Prvi domač mikroračunalnik opremljen za poslovno uporabo je bil Iskradata 1680. Zanj so do leta 1980 razvili tolmač za poslovno usmerjeno različico programskega jezika BASIC in nekaj namenske programske opreme. Kot poslovni računalnik je lahko nastopal pri zajemanju in urejanju podatkov v pisarni ali pri vodenju skladišča. Nato so tipičen mikroračunalnik druge generacije za Gorenje leta 1981 začeli razvijati v Laboratoriju za mikroračunalnike na Fakulteti za elektrotehniko. Kot zgled so uporabili zelo uspešen mikroračunalnik Tandy TRS-80. Različica je bila kasneje poznana kot hišni Dialog. Več o uspehih domačih strokovnjakov na področju zgodnjega poslovnega mikroračunalništva smo predstavili na blogu.
