Zavarovalniško vprašanje za pravnike

Lansko zimo je pred našo hišo (na zasebni površini) parkiral stric. S strehe je na avtomobil padel sneg. Šel je na zavarovalnico in uveljavljal kasko.

Pred kakšnim mesecem smo od zavarovalnice dobili zahtevek za povrnitev škode na avtomobilu, zgovarjali so se pa na en člen iz obligacijskega zakona (nisem prepričan), v katerem je navedeno, da se pravice oškodovanca prenesejo na njih, ker so oni krili škodo in da zato zdaj terjajo nekaj čez 300.000,00 SIT.

Poslali smo jim ugovor, na katerega so odgovorili, da vztrajajo na regresnem zahtevku in da če v 15 dneh ne poravnamo dolga, da bodo dolg z vsemi dodatnimi stroški in pripadajočimi obrestmi izterjali po sodni poti.

Zanima me, ali "blefirajo", ali je zahtevek upravičen, glede na to, da gre za zasebno površino? Se je že komu podobno zgodilo in kaj je ukrenil?

Če je zahtevek upravičen, bo bolje plačati, ker sodni stroški znajo biti ZELO visoki...

Hvala za izčrpen odgovor RealSlim Shady, bom kontaktiru odvetnika, sam očitno se ne bo dal nič naredit

To da so na strehi snegobrani, verjetno zadeve ne spremeni, ali pač?

Po vsej verjetnosti nič, samo za vsak slučaj se bom posvetoval z odvetnikom, ki ima prakso s tovrstnimi zadevami, če se slučajno da kaj naredit.

No, tole je pa ironija...

:/

Max, jaz na tvojem mestu ne bi plačal. Namreč, če je padu sneg s strehe, bi lahko govorili o krivdni odgovornosti in če si imel gor snegobran, potem o tvoji krvidni ne more biti govora. To, kar pa Perci govori, je pa objektivna odgovornost. Lako pa da se motim, ker sm mal popil

Vprasanje: kaj pomeni biti "sorodnik v ravni vrsti"?

Zena, sin? In zakaj brat to ni?

b.

kulgvinkl, na hitrco sm pogledal po ius-software in sm najdu eno sodbo vrhovnega in eno sodbo višjega sodišča, ki stojita na stališču, da gre pri zdrsu snega za krivdno odgovornost ter eno sodbo višjega sodišča, ki stoji na stališču, da gre pri zdrsu snega za objektivno odgovornost. Jaz bi reku, da gre za krivdno, zdej če maš ti kako drugo sodno prakso al pa če so vam na faxu tko rekl, na dan z besedo

Tuki je ena, dost nova...

Odločba: VSL Sklep I Cp 2179/1998
Zbirni podatki:
Opravilna številka: VSL sklep I Cp 2179/98
Evidenčna številka: VSL43948
Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek: Civilni oddelek
Vpisnik: Cp (civilne zadeve na II. stopnji)
Datum seje senata: 28.6.2000
Vrsta odločbe: Sklep
Področje: odškodninsko pravo
Institut: povzročitev škode - krivdna odgovornost
Povezave: ZOR člen 154, 154/1.


Besedilo
Jedro:
Odgovornost prve tožene stranke za zdrs snega s strehe stavbe, ki je njena last, je potrebno presojati po načelu krivdne odgovornosti. Materialnopravna podlaga je v tem primeru 1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

Ja, ampak a mogoče veste ali je stalna praksa sodišč res taka, da kot razumne ukrepe uposteva samo postavitev snegobrana?

Ker jaz mislim, da bi moral postaviti pod streho letve, ki bi fizicno oznacevale, da sneg pada iz strehe (kljub temu, da je na strehi snegobran). IMHO te sam snegobran ne ekskulpira.

BTW: Mici, nism govoru o objektivni odgovornosti. Po čem si to sklepal?

ufff.. kako sranje... max sožalje... sam - zavarovanje hiše ni tko drago..

Opravilna številka: VSL sklep II Cp 2282/94

Evidenčna številka: VSL41141

Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani

Oddelek: Civilni oddelek

Vpisnik: Cp (civilne zadeve na II. stopnji)

Datum seje senata: 20.9.1995

Vrsta odločbe: Sklep

Področje: odškodninsko pravo - obligacijsko pravo

Institut: povzročitev škode - objektivna odgovornost - stavbna škoda - sneg - poravnava

Povezave: ZOR člen 154, 154/2, 1089.




Besedilo
Jedro:
Lastnik stavbe objektivno odgovarja za škodo, ki nastane, če pade sneg s strehe. Če se stranki o povračilu škode dogovorita, je temelj obveznosti dogovor, ne pa pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti.

astnik je objektivno odgovoren, ne sicer po določbi čl. 154/2 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot navaja sodišče prve stopnje, ampak po pravnem pravilu paragrafa 1318 ODZ, ki ima posebno določbo o objektivni odgovornosti za tak primer. ZOR namreč o tem nima posebnih določil. Tako bi sodišče druge stopnje sicer lahko pritrdilo stališču sodišča prve stopnje o objektivni odgovornosti toženca; vendar pa pritožbene trditve in podatki v spisu kažejo, da je vprašljivo, ali je podlaga zahtevka neposlovna obveznost. Pritožba namreč med drugim govori o tem, da je toženec po naročilu tožnika potem, ko je škoda nastala, avtomobil uredil, tožnik pa ga je odpeljal. Tudi tožnik in toženec izpovedujeta, zaslišana kot stranki, da sta se o načinu povračila škode dogovorila (redna št. 4), čeprav o vsebini dogovora izpovedujeta različno. Če je bil torej med pravdnima strankama sklenjen dogovor o povračilu škode, tedaj je podlaga za zahtevek lahko le dogovor, torej pravni posel, ne pa pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti.
Glede na povedano je torej ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno, v zvezi s tem pa je vprašljivo, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s ponovnim zaslišanjem pravdnih strank ugotoviti, ali je bil sklenjen dogovor o povračilu škode in vsebino tega dogovora, nato pa o zahtevku odločati glede na pravila, ki jih ZOR določa glede izpolnitve obveznosti. Če bo ugotovilo, da dogovora ni bilo, pa bodo prišla v poštev zgoraj opisana pravila o objektivni odgovornosti.

ZOR=OZ v tem primeru (glede 154.).

Poglabljaj se nisem... Proti koncu službe.

Tako kot je sicer že rekel MadMicka je na to tematiko najti različne odločbe, tako v prid objektivni kot krivdni odgovornosti.

Osebno se še zmeraj bolj ogrevam za krivdno obliko in sicer iz naslednjega razloga.

V konkretni odločbi (Sklep II Ips 635/2001) se sodišče pravzaprav pri svoji odločitvi opira na ODZ (tudi dogodek se je očitno zgodil pred veljavnostjo OZ.)

Ker sedaj OZ velja, ni potrebe iskati pravnih pravil v ODZ, bi se torej skliceval na OZ.

OZ pa je v svojem čl. 149 skop in jasen

" Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti..."

Priznati je treba, da bo težko zagovarjati tezo, da je hiša s snegobranom (pravilno postavljenim) eno od tega.

Eventuelno, bi se morda vzpostavilo stanje po tej določbi ako bi preko noči zapadle izjemno velike količine snega, ki bi visele preko roba strehe, vendar bi se vrjetno v tem primeru lahko lastnik exulpiral po določbi čl. 135/1 OZ.

Medtem ko je po mojem mnenju objektivna odgovornost v takšnih primerih sporna, pa ni nobenih problemov po določbi čl. 153 OZ (razen dokazne maksime)

Drugače povedano. Če bi recimo moral koga tožiti za nastalo škodo, bi se prej odločil za podlago po čl 135 OZ in šele podredno po čl. 149 OZ.

MadMicka: odločba Vrhovnega sodiša kaže na krivno odgovornost. Sodba Višjega sodišča pa na objketivno. oz, kakor pravi v tenorju, je v odsotnosti dogovoa o povrnitvi škode, potrebno uporabiti pravila ODZ, ki predpisujejo objektivno odgovornost. Zato sem tako trznil s tovrstno obliko odgovornosti (predpisuje jo že rimsko pravo, kot kvazidelikt, zgoraj imenovana akcija).

+ zgleda, da je ta sodba precej osamljena.

KOt pravi, ne držim se moje teze kot pijanec plota (je pa jasno, da se je drži zavarovalnica :)) in zanekrat imate morda bolj prav vi. Kakorkoli, zadeva me je začela zanimat.

Nikjer ni to določen. Ugotavlja se razno razne okoliščine in iz njih sklepa na krivdo oz. malomarnost. Pri vsakem primeru posebej se ugotavlja kako in kaj. Se pravi, lahko bi se celo zgodilo, da lastnik ene bajte, iz katere je padu sneg, odgovarja za škodo, lastnik druge pa ne. Na prvi pogled zgleda sicer nepošteno, vendar kot sm reku, pomembne so razno razne okoliščine.

Jaz bi na tvojem mestu slikal streho (kot dokaz, da je gor snegobran) in na zavarovalnici reku, da je odgovornost krivdna (za razliko od npr. ledenih sveč, ki so nevarna stvar) in da si storil, kar je bilo v tvoji moči, da preprečiš zdrs snega, se pravi si postavil snegobrane. Če pa je bil lastnik avtomobila tok nepreviden, da ga parkira pod streho, kjer je znano, da rad pade dol sneg, je pa to njegov problem...