NASA - Včeraj se je končala prva misija v okviru Nasinega programa CHAPEA. Štirje prostovoljci so od 25. junija lani do 6. julija letos bivali v 3-D natisnjenem habitatu Mars Dune Alpha s površino 160 kvadratnih metrov, ki je posnemal bivanje na Marsu.
V tem času so opravljali navidezne vesoljske sprehode po "Marsovi površini" v skafandrih, njihova prehrana je bila omejena na jedi, ki bi jih imeli na Marsu, pri komunikaciji z zunanjim svetom so imeli 22-minutno zakasnitev. Celotno bivanje je kar najbolj simuliralo dejansko življenje na Marsu s trenutno tehnologijo.
Kelly Haston, Anca Selariu, Ross Brockwell in Nathan Jones so se 378 dni pretvarjali, da živijo na Marsu. NASA želi s programom CHAPEA ugotoviti, kako daljše bivanje v izolaciji in s strogimi pravili in omejitvami vpliva na ljudi. Zato bosta prvi misiji sledili še dve, ena se bo začela prihodnje leto in že ima izbrane kandidate, za tretjo pa datum ali sodelujoči še niso znani.
Zahtevna zadeva (psihološko in fizično) že na zemlji, kaj šele na Marsu, ko veš, da ni hitrega zasilnega izhoda, ampak samo pot nazaj in čas potreben za to.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
To je isto, kot, da bi jaz silil v puščavo, ko pa imam doma prelepo vreme, vse je zeleno in bujno, super klima,...tam pa ne bi niti dneva preživel. Skratka, kaj je največji razlog za misijo na Mars? Pederišenje pred ostalimi državami? Viška denarja?
In to nima veze s tem, kako se ti počutiš danes doma.
Pa bi moralo biti. Pravzaprav bi moralo biti vse podrejeno temu, da se na tem kamnu, katerega ne bomo zapustili, počutimo kar najbolje. Študije kako življenje v mehurčku sredi pekla vpliva na človeško telo in psiho so totalno brezvezne. A planiramo živeti čedalje slabše in smo že začeli s treningom?
Za ta keš v Ukrajino bi lahko leteli na Jupiter in Evropo...
Razpad imperija ni zastonj. Putler že ve, tako kot pred njim Gorbačov, še pred njim pa Romanov.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
To je isto, kot, da bi jaz silil v puščavo, ko pa imam doma prelepo vreme, vse je zeleno in bujno, super klima,...tam pa ne bi niti dneva preživel. Skratka, kaj je največji razlog za misijo na Mars? Pederišenje pred ostalimi državami? Viška denarja?
Brez skrbi, takoj ko bo tehnološko mogoče, bojo korporacije rudarile in pošiljale kovine in druge elemente na zemljo.
Več razlogov... rudarjenje bi lahko bilo eno njih. Bolj pa je pomoje želja po nečem novem, neodkritem. Avanturizem pač. Na Luni smo že korakali, po Marsu pa še ne.
No, saj so že zgoraj napisali. Ti testi so tako daleč od realnosti, kot je zemlja od Marsa. Totalen bulšit.
Kir film je že bil na to vižo? Sem pozabil.
Kaj so zgoraj napisali? "Brezveze"?
Namesto da so zapravili nekaj deset milijonov dolarjev, bi lahko samo par ljudi na s-t vprašali. Vsak Janez menda iz glave bolje ve (je videl film na to vižo), kako se skupina ljudi obnaša v izolaciji pod strogimi pravili.
V izolaciji je eno, poslat jih nekam umret, je pa drugo. Zgoraj so, med drugim, napisali tudi to, da bi jih lahko zaprli v kontejner in čez 70 let kosti prešteli. In jim to tudi jasno povedali. Bi dobili popolnoma druge rezultate.
Seveda je drugo, ampak to ne pomeni, da so rezultati bivanja v izolaciji popolnoma neuporabni. To je pač prvi korak.
Ok, jaz se s tem ne strinjam. Dokler imaš stop tipko, ne moreš simulirati rezultatov takih stvari. Ok, lahko jih, lahko tudi predvidiš da imaš primerljive rezultate, lahko napišeš karkoli. Internet vse prenese.
Poglej npr. eksperiment Biosphere 2. Popolnoma zatesnjen kompleks, zaprt (z izjemo sončne svetlobe) ekosistem, v njem so udeleženci preživeli 2 leti, da bi (poleg ostalega) ugotovili, ali lahko dosežejo samozadostnost v nekem zaprtem sistemu (kot bi bil npr. tudi tak na drugem planetu).
Kljub končnemu failu projekta so dobili ogromno uporabnih informacij, od možnosti vzgajanja in vzdrževanja rastlin (in s tem hrane), do npr. takšnih, da je nivo kisika v sistemu padal, ker je reagiral z betonom v zidovih. Stop tipka tukaj ni igrala vloge. Na Marsu verjetno ne bo betonskih zidov.
So se pa udeleženci hitro razdelili v dve na smrt skregani skupini - eno, ki je želela opraviti čim več poskusov (tudi na račun prekinitve izolacije), in drugo, ki se je želela držati prvotne misije in s tem popolne izolacije.
Če se nekomu strže (kljub stop tipki) v izolaciji na Zemlji, je to dober indikator, da se mu lahko tudi v vesolju.
Vedno bodo imeli stop tipko. Dokler bodo na zemlji. In to je dejstvo.
Vidim da povečini niste bili v vojski. Tam smo tudi imeli stop tipko. Pa so se vseeno poizkušali fentati. Ko sem bil jaz v vojski, je bilo takih, ki so poizkušali, kar 10 procentov. Nekaj resnih, nekaj brezveznih, trem je celo uspelo. Brez enoletne stop tipke, bi se odstotek takih krepko povečal. Ampak nihče ne more vedeti, za koliko. Če ne probaš, ne veš.
Ampak tvoje služenje vojaškega roka pred 30 leti je precej slab baseline za potovanje na Mars, zato bodo naredili svojega.
Da bi jih posedli na raketo in izstrelili v prazen prostor vesolja, bi bilo precej potratno. "Ups, par procentov hrane jim je zmanjalo; nič, kdo se javi za naslednjo rundo?"
Saj kolonija na Luni je vedno bila ideja kot odskočna deska za vse misije globje v vesolje. Ampak tega pri prvi misiji na Mars pač še ne bo. Rešitev zaenkrat je načeloma enostavna: za čas trajanja te misije naj imajo konstante resupply misije, npr. vedno, ko sta Mars in Zemlja v ugodnem položaju (je to od oke 1x na leto?).
