Avtorske pravice tožba, fototapete

Zadeva je tako bizarna, da je težko verjeti. Ena oma leta 2012 legalno kupi fototapete in jih da nalepiti na steno. No ta oma je sedaj stara 90 let in je šla v dom. Stanovanje v katerem je živela je zapustila vnukinji. Vnukinja se je odločila da bo stanovanje oddajala kot apartma in je naredila slike notranjosti, jih objavi na internetu. Čez čas dobi poziv za plačilo avtorskih pravic, ker je bila na slikah vidna fototapeta kasnejšega tožnika. Še bolj bizarno je pa to, da je tožnik dobil prav na sodišču v Köln-u (Nemčija). Nisem šel brati vsega ker mi gre na bruhanje, problem je v tem, da so bile fotografije narejene v komercialne namene in avtor pod sliko ni bil omenjen. Sej pol je še podobna zgodba o dveh malerjih...V drugih nemških mestih so do sedaj bile takšne tožbe neuspešne.

Članek:
https://www.heise.de/news/Urheberrecht-...

Tožba (tu so vidne tapete, če tu ni bil Picasso na delu?):
https://www.justiz.nrw/nrwe/lgs/koeln/l...

N zahodi se spoštuje intelektualna lastnina, ker to vodi v razvoj, kam pa pridemo, če bi se kr povprek kopiralo ko pr diktatorskih kitajch

fikus_ je 24. maj 2024 ob 09:03 izjavil:

V DE avtorske pravice jemljejo zelo resno, za druge države EUja nimam izkušenj (SLO je indija koromandija).

Nemci so tako ali tako obsedeni s kontrolo, nadzorom in birokracijo.

Zaradi birokracije izgubljajo 53 milijard letno (njihove ocena).

Pač še slabši javni sektor kot pri nas...

Kakšni so tvoji predlogi izboljšav?

Mn se pa zdi bolj verjetn, da je problem v zakonih. Ne rečem, d med sodniki ni bedakov, samo po moje jih je manj kot po parlametnih, kamor lahko vsako tele pride brez nekih resnih pogojev, potm pa odločajo o zakonih

Kolk lahk sodnik sodi po zdravi pameti je odvisno tud od gluposti zakonov, po moje primarno to. To so tud hudi špehi zakonov, med sabo kontradiktorni itd. Poglej si na linku utemeljitev črevasto, je vse na podlagi zakonov, citirano jih 100

Lejga je 24. maj 2024 ob 01:07 izjavil:

Zadeva je tako bizarna, da je težko verjeti. Ena oma leta 2012 legalno kupi fototapete in jih da nalepiti na steno. No ta oma je sedaj stara 90 let in je šla v dom. Stanovanje v katerem je živela je zapustila vnukinji. Vnukinja se je odločila da bo stanovanje oddajala kot apartma in je naredila slike notranjosti, jih objavi na internetu. Čez čas dobi poziv za plačilo avtorskih pravic, ker je bila na slikah vidna fototapeta kasnejšega tožnika. Še bolj bizarno je pa to, da je tožnik dobil prav na sodišču v Köln-u (Nemčija). Nisem šel brati vsega ker mi gre na bruhanje, problem je v tem, da so bile fotografije narejene v komercialne namene in avtor pod sliko ni bil omenjen. Sej pol je še podobna zgodba o dveh malerjih...V drugih nemških mestih so do sedaj bile takšne tožbe neuspešne.

Članek:
https://www.heise.de/news/Urheberrecht-...

Tožba (tu so vidne tapete, če tu ni bil Picasso na delu?):
https://www.justiz.nrw/nrwe/lgs/koeln/l...

Če bi prebral vse in razumel bi opazil sledeče. Avtorju, oz. fotografu so ukradli slike in jih objavili na neki spletni strani. Forografi zaščitijo svoje digitalne slike kot avtorsko delo, ravno zaradi takih kraj. Obstajajo programi, ki preverjajo ali ti je kdo ukradel sliko in jo trži z drugo licenco ali pa še to ne. Verjetno mu je potem na spletu našlo tudi tale oglas z njegovo sliko na steni. Imel je ime priimek... punca pa je imela doma in na spletu njegovo avtorsko zaščiteno delo.
In potem ni bilo z dobrim odvetnikov nobenega problema izterajti $$$.

Če damo na stran, da je tožba butasta in da so Nemci na splošno retardiran zarukan narod. Kako sovražim vsak dan v tej greznici! Še pol leta, še pol leta ...

Meni je zanimivo, da fotograf sploh ima avtorske pravice do tapete. Mar ni normalno, da podjetje preprosto kupi fotografijo skupaj z avtorskimi pravicami? Sedaj imamo primer, ko fotografi, ki je prodal fotografijo podjetju X, ki je izdelalo tapeto in jo prodalo preko trgovine Y babici, toži njeno vnukinjo.

Bog ne daj, da imaš zabavo v lastnem domu, saj si stanovanje ja spremenil v galerijo in nepooblaščeno razkazuješ pohištvo in tapete drugih avtorjev. Cena tapete je tako določena za enega uporabnika stanovanja, za dva, za pet (ugodno, ker je cena samo trikratnik za enega uporabnika). Za več kot pet uporabnikov se prosim obrnite na našo enterpise ponudbo.

Čaki, potem je potrebno tožiti podjetje, ki je izdelalo tapeto, mar ne? To bi bilo tudi v fotografovem interesu - zakaj tožiti vnukinjo za 500 EUR, če lahko tožiš podjetje za veliko večjo vsoto.

Sicer pa ne drži, drugi odstavek članka:

Zumindest wenn das Landgericht Köln zu entscheiden hat: Der Fotograf der Mauer habe zwar den Abdruck seines Fotos auf der Tapete genehmigt, nicht aber die "Vervielfältigung" des Mauerfotos durch die Ferienwohnungsvermieterin im Internet, meint die 14. Zivilkammer des LG Köln in einem heise online vorliegenden Urteil (Az. 14 O 60/23). Diese "Zurverfügungstellung" des Mauerfotos ist demnach ein Verstoß gegen Urheberrecht.

DeepL:

Vsaj če mora o tem odločiti deželno sodišče v Kölnu: V sodbi, ki je na voljo na spletni strani heise (zadeva št. 14 O 60/23), 14. civilni senat deželnega sodišča v Kölnu navaja, da je fotograf stene morda dovolil tiskanje svoje fotografije na ozadju, ne pa tudi "reprodukcije" fotografije stene, ki jo je lastnica počitniškega stanovanja objavila na internetu. To "dajanje na voljo" fotografije stene je torej kršitev avtorskega prava.

one too many je 24. maj 2024 ob 14:36 izjavil:

Če damo na stran, da je tožba butasta in da so Nemci na splošno retardiran zarukan narod. Kako sovražim vsak dan v tej greznici! Še pol leta, še pol leta ...

Meni je zanimivo, da fotograf sploh ima avtorske pravice do tapete. Mar ni normalno, da podjetje preprosto kupi fotografijo skupaj z avtorskimi pravicami? Sedaj imamo primer, ko fotografi, ki je prodal fotografijo podjetju X, ki je izdelalo tapeto in jo prodalo preko trgovine Y babici, toži njeno vnukinjo.

Bog ne daj, da imaš zabavo v lastnem domu, saj si stanovanje ja spremenil v galerijo in nepooblaščeno razkazuješ pohištvo in tapete drugih avtorjev. Cena tapete je tako določena za enega uporabnika stanovanja, za dva, za pet (ugodno, ker je cena samo trikratnik za enega uporabnika). Za več kot pet uporabnikov se prosim obrnite na našo enterpise ponudbo.

Po moje to ni avtomatsko, ampak odvisno, kk je blo zmenjeno in plačano med podjetjem in fotografom. Po moje se lhk prodaja motive tudi v obliki tapet sam za "zasebno uporabo", ko je začela ženska tržit svoje stanovanje (in dajat tapeto zravn "v najem"), p ma spet vsak svojo interpretacijo, verjetno je res smatrano podobno galeriji.

Knjige verjetno majo spet drugačna pravila, pa na nih tud piše avtor, kar je nekdo omenu, da naj bi bil problem pr tapeti. Pa tud če ne, nima veze s to sodbo, za tist bi ga mogu nekdo pač posebi tožit, č bi kirga avtorja al založbo kaj zmotl pr jegovih fotkah.

No, sj smešn bi blo, če bi se še to zgodl.

one too many je 24. maj 2024 ob 15:28 izjavil:

Še več, fotograf sam ravno tako množično krši avtorske pravice založb:
Fotografija na njegovi spletni strani (našel preko reddita)

Naj se koncno ze zacne spostovati se delo koga drugega ne samo svoje!

Predvidevam da mislis da poznas avtorsko pravo? Ta fotka NE krsi avtorskih pravic. Zakaj ne, bos pa ze nasel ;)

Ne poznam avtorskega prava. Kot @PovemVFaco bi rekel, da ni tako enostavno, ker fotograf je poskusil v Düsseldorfu (vsi navedki iz zgornjega članka, deepl):

Deželno sodišče v Düsseldorfu in Višje deželno sodišče menita, da je Böhme s prodajo tapet implicitno podelil licenco, po drugi strani pa je njegova tožba pomenila zlorabo pravic. Fotograf želi, da bi Zvezno sodišče razveljavilo te poraze v zadevi fototapete.

in v Stuttgartu:

Deželno sodišče v Stuttgartu (zadeva št. 17 O 39/22) je s fotografom opravilo še krajši postopek; po njegovem mnenju ni pomembno, ali je nakup fototapete implicitno povezan z licenco za objavo sobnih fotografij ali pa tapeta na sobni fotografiji spada med "nepomembne dodatke". Avtor je namreč v dobri veri dolžan v vsakem primeru privoliti v nameravano uporabo zakonito kupljene fototapete. Böhme se je pritožil na Višje deželno sodišče v Stuttgartu (zadeva št. 4 U 194/22), vendar je med obravnavo pritožbo umaknil. Senat mu je dal vedeti, da njegova pritožba nima možnosti za uspeh. Ta sodba je tako postala pravnomočna.

ter v Münchnu:

Višje deželno sodišče v Münchnu je prav tako razsodilo proti Stefanu Böhmu (zadeva št. 29 U 1280/23e). Ta sodba ni bila objavljena in po informacijah, ki so na voljo na spletu heise, ni pravno zavezujoča. V skladu s tem je fotograf dosegel odložitev pritožbe, dokler BGH ne odloči o njegovih pritožbah iz Düsseldorfa.

V čem pa je razlika?
Fotografije na naslovnicah lahko reproduciram še lažje kot fotografijo tapete pod kotom, avtor fotografije niti založba pa nista navedeni. Ravno tako se gre za pridobitno dejavnost. Je drugače, ker je fotografiral v javnem prostoru? Mar ni osvetlitev Eifflovega stolpa zaščitena? Je prej vprašal vse založbe za dovoljenje? Dvomim.

Saj vemo zakaj se pri vsem te gre, ne?

@PovemVFaco: pri knjigah je naveden avtor knjige, ne naslovnice (ta je po navadi naveden v kolofonu)! Sodišče je odločilo, da je problem v fotografiji sami, ker pa ni bil naveden avtor, je podvojilo kaze

Js bi reku na blef, d so fotografi, slikarji itd. za naslovnce knjig plačani boljš, ker tud založba predvidi več reprodukcije naslovnic za javno rabo potem na raznih fotkah (online trgovine, knjigarne, knjižnce, recenzije itd.) in dogovor to zajema, zto so tam po moje te pravice za javnost bolj zrelaksirane, pr nekih tapetah se to mogoče ne pričakuje tolk in se tam zmenijo bolj šalabajzersko. Pač tk si mislm, v resnici nimam pojma in se mi ne da tega brskat, mogoče tud res lhk faše tožbo zrad tistih knjih. Presenetl me tud ravn ne bi, če bi se to zgodl in bi bla norišnca kompletna.

Manjkajoče ime avtorja je ena od ttih sodb omenjala kot nek faktor, tk da neko relevanco že ma po njihovo vsaj za višino kompenzacije, ni pa nben reku d j to edina stvar.

@nokken: Lahko na podlagi te fotografije res lahko reproduciraš originalno fotografijo? Močno dvomim.
Upam si reči, da je veliko lažje reproducirati naslovnico s fotografije knjižne police.
V bistvu sta oba primera neumna, ker je veliko lažje iti na Amazon in vzeti sliko knjige ali na spletno stran Obija in od tam vzeti fotografijo tapete (primer).

one too many je 24. maj 2024 ob 18:53 izjavil:

Upam si reči, da je veliko lažje reproducirati naslovnico s fotografije knjižne police.
V bistvu sta oba primera neumna, ker je veliko lažje iti na Amazon in vzeti sliko knjige ali na spletno stran Obija in od tam vzeti fotografijo tapete (primer).

To p po moje nima nobene veze, kj je pol lažje naprej reproducirat. Po moje je on prodal proizvajalcu tapet pravico sam za trženje samih tapet. Ni p prodal enemu tretjemu prodajalcu pohištva pravic, da njegov motiv (tapeto) upoarablja za trženje pohištva (to je tud zmagal na sodišči), p ni prodal eni tretji ženski pravic, da svoje stanovanje trži z njegovim motivom (tapeto).

Založbe pa po moje kupijo vse tte pravice od umetnika preventivno, da jim pol ne buzerira nadaljnih strank umetnik po sodiščiz in da se lahk knjiga razširi in trži normalno.

Pč vse je odvisn od tega, kaj se je umetnik zmenu s svojo direktno stranko za vnaprej.

Pč gleda, kje kdo služi s pomočjo njegovga motiva, pa on ni dal direkt privoljenja za to, pa proba neki cuknt. Zto je tožu 2 najemodajalki pa enga prodajlca pohištva. Ena najemodajalka je sprejela prvo sodbo, pa mu plačala tist, tta z bako je bla pa pametna pa se pritoževala, pa je šlo na neko višje sodišče, pa je dala 10x več za advokate ko za motiv na tapeti. Tk da tolk ko so tti avtorski zakoni prfukneni, morš vseen pazit, da nis sam še bolj prfuknen od njih na konc.

Jure14 je 24. maj 2024 ob 19:50 izjavil:

Torej moram ob nakupu pohištva (recimo v Ikei) pridobiti še vse avtorje (oblikovalce), ki so pohištvo oblikvali, pa soglasja, da lshko sliko STANOVANJA objavim na spletu?
Ker mogoče so Ikei prodali samo pravice za proizvodnjo pohištva, niso pa podelili tretjim osebam pravico slikanja?
Tako kot osvetlitev Eiflovega stolpa. Lahko gledaš, ne smeš pa slikat. In potem objavit.
Gostje lahko pridejo na obisk, strogo prepovedano pa je slikati dnevno sobo.

Delno imaš prav. Takoj ko gre z oglaševanje je objava ajflovega stolpa brez soglasja prepovedana. Prav tako ne smeš po Ljubljani snemat ali slikat brez papirjev MOL-a. Pa ne samo to... lahko se najde arhitekt neke glupe stavbe in ti maha z odvetniki. Je pa res, da "artisti" najprej pogledajo ali se jim splača pristavit pisker. V oglaševalske kampanje Telekoma, Petrola, Špara.. definitivno.

Zj če hočete ajflov stolp fotkat, sm enkrat vidu da so kitajci kopijo stolpa pr seb nardili, čajnflov stolp. Njim francozi nič ne morjo, Če mislte naokol mahat s fotko čajnflovega stolpa, vas kitajci verjetn naujo buzeriral, vas znajo pa kr vseeen francozi na piko vzet, ker dizajn je pa vseen jihov, vsaj po njihovo

Ja un, če je hin, te ne bo buzeriral, verjetno njegova familija tud ne zarad teh 70 let. Država pa bi mogoče še lahk zarad kake zaščito svoje dediščine pa spomenikov in kj jz vem? Nmam pojma.

Aaaaaaaaa, mogoč je v tem keč tte osvetlitve, ker jim je to potekl, zdaj ti pa stolp prekrijejo z novo "avtorsko" osvetlitvijo, tk da spet ne morš nič. Zih si bojo za podnevi še zmisnli "avtorski" barvni dim, pa cel stolp zadimit, d nauš mogu

Pol pa mogoče res ostane čajnflov stopl kot varna alternativa

fur80 je 24. maj 2024 ob 13:48 izjavil:

Lejga je 24. maj 2024 ob 01:07 izjavil:

Zadeva je tako bizarna, da je težko verjeti. Ena oma leta 2012 legalno kupi fototapete in jih da nalepiti na steno. No ta oma je sedaj stara 90 let in je šla v dom. Stanovanje v katerem je živela je zapustila vnukinji. Vnukinja se je odločila da bo stanovanje oddajala kot apartma in je naredila slike notranjosti, jih objavi na internetu. Čez čas dobi poziv za plačilo avtorskih pravic, ker je bila na slikah vidna fototapeta kasnejšega tožnika. Še bolj bizarno je pa to, da je tožnik dobil prav na sodišču v Köln-u (Nemčija). Nisem šel brati vsega ker mi gre na bruhanje, problem je v tem, da so bile fotografije narejene v komercialne namene in avtor pod sliko ni bil omenjen. Sej pol je še podobna zgodba o dveh malerjih...V drugih nemških mestih so do sedaj bile takšne tožbe neuspešne.

Članek:
https://www.heise.de/news/Urheberrecht-...

Tožba (tu so vidne tapete, če tu ni bil Picasso na delu?):
https://www.justiz.nrw/nrwe/lgs/koeln/l...

Če bi prebral vse in razumel bi opazil sledeče. Avtorju, oz. fotografu so ukradli slike in jih objavili na neki spletni strani. Forografi zaščitijo svoje digitalne slike kot avtorsko delo, ravno zaradi takih kraj. Obstajajo programi, ki preverjajo ali ti je kdo ukradel sliko in jo trži z drugo licenco ali pa še to ne. Verjetno mu je potem na spletu našlo tudi tale oglas z njegovo sliko na steni. Imel je ime priimek... punca pa je imela doma in na spletu njegovo avtorsko zaščiteno delo.
In potem ni bilo z dobrim odvetnikov nobenega problema izterajti $$$.

Pa ti veš kaj je foto tapeta? "Zumindest wenn das Landgericht Köln zu entscheiden hat: Der Fotograf der Mauer habe zwar den Abdruck seines Fotos auf der Tapete genehmigt, nicht aber die "Vervielfältigung". Prevedi si prosim.
Drugače je 3x zgubil tožbo, v Stuttgart-u so mu pa rekli da se nima kaj zabavati in so ga po kratkem postopku odpikali, da niti ugovora ni imel jajc dati.
Das LG Stuttgart (Az. 17 O 39/22) hat noch kürzeren Prozess mit dem Fotografen gemacht; demnach ist unerheblich, ob mit dem Tapetenkauf konkludent eine Lizenz zur Veröffentlichung von Zimmerfotos verbunden ist, oder ob die Tapete im Zimmerfoto unter "unwesentliches Beiwerk" fällt. Denn nach Treu und Glauben sei der Urheber sowieso verpflichtet, in die bestimmungsgemäße Nutzung der legal erworbenen Fototapete einzuwilligen. Böhme wandte sich an das OLG Stuttgart (Az. 4 U 194/22), zog die Berufung während der Verhandlung allerdings wieder zurück. Der Senat hatte ihm zu verstehen gegeben, dass sein Rechtsmittel aussichtlos war. Damit wurde dieses Urteil rechtskräftig.