Izbruhi ognjenikov v preteklosti so že zastrli sonce in za nekaj mesecev ali celo let znižali globalne temperature. Tak primer je leto 1816, ki je znano kot leto brez poletja, ker so bile globalne temperature 0,4-0,7 °C nižje od dolgoletnega povprečja vsled izbruha vulkana leto pred tem. Delci v ozračju so namreč odbijali več sončne svetlobe, kar je povzročilo upad temperatur. Zaradi globalnega segrevanja, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih, so znova oživele ideje, da bi na podoben način lahko znižali globalne temperature. A medtem ko so posledice naraščajoče koncentracije ogljikovega dioksida zelo dobro znane, dolgoročne posledice geoinženiringa še niso. Te tehnologije prinašajo nova tveganja za ljudi in ekosisteme, kar lahko okrepi neravnovesje v moči med državami in spore. Hkrati pa prvi poizkusi v majhnem merilu že tečejo.
Iz leta 2010 že imamo nezavezujoč moratorij na tovrstne eksperimente, ki ne pokriva majhnih eksperimentov in se nanaša le na poizkuse, ki bi namenoma zmanjševali biodiverziteto. Evropska unija si bo zato prizadevala za začetek mednarodnih pogovorov o tem, kako obravnavati in regulirati geoinženiring. Eksperimenti, kot je bil izpust balonov z žveplovim dioksidom, namreč že prehitevajo regulativo.
V skupnem sporočilu zato navajajo štiri prioritete: okrepljeno načrtovanje, odločanje in uvajanje pravil; enotni odziv EU na podnebne in varnostne izzive; izboljšanje ukrepov za prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe in zniževanje ogljičnega odtisa; okrepitev mednarodnih partnerstev, ki podpirajo evropski podnebni načrt. Evropska komisija bo za doseganje teh prioritet izvedla približno 30 ukrepov.
