Slo-Tech - Medtem ko je bil letošnji julij najtoplejši izmerjeni mesec doslej, je v Severnem Atlantiku položaj precej ekstremnejši. Rekordne podira že od aprila in je bil julija celo najtoplejši dotlej. Temperaturne anomalije so marsikod presegale 3 °C, k čemur pa je pripomogel tudi manj razvpit dejavnik: čistejši ladijski promet.

Poleg izpustov toplogrednih plinov, ki so globalni dejavnik, in regionalnega dejavnika letošnjega vremena nad Atlantikom, ki oba segrevata ocean, je svoje dodal tudi ladijski promet. Pred tremi leti je Mednarodna pomorska organizacija pri Združenih narodih uvedla pravila, ki so za 80 odstotkov znižala emisije žvepla. To je izboljšalo kakovost zraka po vsem svetu, a je hkrati močno znižalo koncentracijo sulfatnih delcev v ozračju, ki imajo vlogo pri sejanju oblakov in njihovi večji odbojnosti (albedo). Duncan Watson-Parris z Oceanografskega inštituta Scripps je dejal, da smo spremenili tip oblakov.

Pojav je še zlasti izrazit v Atlantiku, kjer je ladijskega prometa...

Slo-Tech - Evropska komisija in Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko sta izdala skupno poročilo o novem pogledu na podnebje in varnostno problematiko, v katerem izpostavljata neurejenost spreminjanja podnebja in geoinženirnga. Pozivata k začetku mednarodnih pogovorov o pravnem okviru, ki bi opisoval namerne posege v atmosfero oziroma geoinženiring. Zamisel ni nova, podlago pa ima v naravnih dogodkih.

Izbruhi ognjenikov v preteklosti so že zastrli sonce in za nekaj mesecev ali celo let znižali globalne temperature. Tak primer je leto 1816, ki je znano kot leto brez poletja, ker so bile globalne temperature 0,4-0,7 °C nižje od dolgoletnega povprečja vsled izbruha vulkana leto pred tem. Delci v ozračju so namreč odbijali več sončne svetlobe, kar je povzročilo upad temperatur. Zaradi globalnega segrevanja, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih, so znova oživele ideje, da bi na podoben način lahko znižali globalne temperature. A medtem ko so posledice naraščajoče...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih v najnovejšem poročilu opozarja, da je treba ukrepati takoj in zajeziti naraščanje izpustov ogljikovega dioksida, sicer svet drvi v podnebno katastrofo. Če bi dosegli vrh izpustov leta 2025 in potem zagotovili zmanjšanje za 50 odstotkov do konca desetletja, bi še lahko ujeli optimistični scenarij, po katerem bi se svet glede na predindustrijsko obdobje segrel le za 1,5 °C. V nasprotnem primeru bo segrevanje tudi do dvakrat intenzivnejše, kar bo imelo pogubne posledice.

Danes objavljeni tretji del zaključuje šesto poročilo (prvi del je bil objavljen avgusta). IPCC za izdelavo poročila potrebuje približno sedem let, zato je to zelo verjetno zadnje poročilo, preden bo prepozno. Koncentracija CO2 v atmosferi se je s predindustrijskih 280 ppm povečala na okoli 420 ppm, kar ogroža podnebje in človeka. Ker tehnologija za zajem in skladiščenje CO2 še niso zrele, je trenutni edini način znižanje emisij. Generalni sekretar...

Slo-Tech - Kraljeva švedska akademija znanosti je danes sporočila, da bodo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann (vsak četrtino) za fizikalno modeliranje podnebja, s čimer sta kvantificirala njegovo spremenljivost in zanesljivo napovedala globalno segrevanje, ter Giorgio Parisi za odkritje soodvisnosti neurejenosti in fluktuacij v fizikalnih sistemih od atomskega do planetarnega merila. Letošnja nagrada torej obeležuje pomemben prispevek k razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov, kamor seveda prištevamo tudi vreme.

Kompleksni fizikalni sistemi imajo več delov, ki medsebojno interagirajo, zaradi česar je njihova obravnava zapletena. Čeprav jih fiziki in matematiki proučujejo že stoletja, oviro predstavlja bodisi enormno število sestavnih delov bodisi odvisnost od naključij. V kaotičnih sistemih, kot je vreme, že majhne razlike v pogojih povzročijo ogromne razlike v končnem rezultatu. Značilen primer je podnebje in njegova v času lokalna pojavitev,...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih je objavil prvi del šestega poročila, ki ne kaže rožnate slike. Poročilo, ki ga je soustvarilo več kot 200 strokovnjakov za klimatologijo in sorodne vede ter odobrilo 195 držav članic ZN, ugotavlja, da se planet segreva najhitreje v zadnjih 2000 letih. Nobenega dvoma ni, da je za veliko večino segrevanja odgovoren človek, ugotavljajo. Če človeštvo ne bo takoj odločno ukrepalo in zajezilo izpustov toplogrednih plinov, se obetajo velike spremembe podnebja in več ekstremnih podnebnih dogodkov. Časa zmanjkuje.

IPCC o nevarnostih segrevanja planeta svari že 30 let, a več kot to ne more. Naloga IPCC je spremljati dogodke, raziskovati vzroke in predvidevati prihodnje scenarije, ne more pa ukrepati. To nalogo imajo vlade, ki jo zadnjih 30 let niso opravile. Rezultati so očitni. V primerjavi z referenčnim obdobjem 1850-1900 se je povprečna globalna temperatura povišala za 1,1 °C, kar največ v zadnjih 125.000 letih (od...

Slo-Tech - Ko se je zaradi pandemije covida-19 gospodarstvo upočasnilo na celem svetu, so se nekateri okoljski kazalniki popravili. Izpusti ogljikovega dioksida so najbolj upadli, odkar jih merimo, razkadil se je smog, zbistrilo se je morje. A s ponovnim zaganjanjem gospodarstva se življenje hitro vrača v stare tirnice, kamor sodi tudi onesnaževanje. Dva meseca opazno nižjih izpustov ogljikovega dioksida namreč na podnebno krizo nista imela vpliva, kažejo podatki Inštituta za oceanografijo Scripps. Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi je maja letos dosegla 417,2 ppm (delcev na milijon), kar je največ v moderni dobi. Dosedanji rekord je znašal 414,8 ppm - bil je iz leta 2019. To so najvišje vrednosti vsaj v zadnjih 800.000 letih, verjetno v zadnjih nekaj milijonih let.

Povečanje za 2,4 ppm je nekoliko manjše od napovedanih 2,8 ppm, kar pripisujejo upočasnitvi gospodarstva zaradi covida-19, je pojasnil profesor Ralph Keeling s Scrippsa. Dodal je, da bo ljudi bržčas presenetilo, da...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih...