Slo-Tech - Sondo Voyager 2 so izstrelili pred 46 leti in je skupaj s sestrskim plovilom Voyager 1 najbolj oddaljeni človeški izdelek, s katerim še komuniciramo. NASA ji je ta teden še podaljšala življenje, ko je z nadgradnjo programske opreme na daljavo poskrbela, da bo še vsaj do leta 2026 uporabljala pet aktivnih instrumentov.
Energijo za delovanje ji na razdalji dobrih 20 milijard kilometrov (do Sonca jih je 150 milijonov) zagotavlja radioizotopski termoelektrični generator (RTG), ki ima na krovu 4,5 kilograma plutonija 238. Ob izstrelitvi je zmogel zagotavljati 157 W električne energije, sedaj pa moč počasi usiha, ker ima plutonij razpolovno dobo 87,7 let. Vsak Voyager ima tri enake RTG in doslej njihovo pešanje še ni vplivalo na delovanje, sedaj pa se bližamo takemu trenutku. Voyager 1 težav še nima, ker ima že od rane mladosti le štiri delujoče instrumente, Voyager 2 pa ima vseh pet. NASA je zato s trikom poskrbela, da bodo še nekaj let dobivali ustrezno napajanje.
Voyager ima namreč tudi poseben mehanizem za uravnavanje napetosti, ki ščiti pred sunki in konicami. Ti bi lahko poškodovali občutljive instrumente. NASA je sedaj ocenila, da je tveganje za kaj takšnega dovolj nizko, da se bolj splača ta mehanizem izključiti in na njegov račun napajati peti instrument. V Voyagerju 2 so izključili uravnavanje napetosti, s privarčevano energijo pa bodo lahko podaljšali življenjsko dobo sonde. Kako osupljiv je ta dosežek, priča čas za komunikacijo z Voyagerjem - 22 ur traja, da to pot prepotuje svetloba, torej tudi ukazi.
Spomnimo, da je bila prva predvidena življenjska doba Voyagerjev le štiri leta. A sondi sta se izkazali za precej bolj trdoživi, zato sta živeli in živeli. Kot edina človeška izdelka, ki omogočata komunikacijo izza heliopavze, kjer je po nekaterih definicijah že začetek medzvezdnega prostora, sta nepogrešljiva znanstvena instrumenta. Trenutno sta v območju, kjer vreme ni več pogojeno s Soncem, sta pa še vedno v območju prevladujoče Sončeve gravitacije. Tudi to bosta nekoč zapustila, a bosta tedaj le še nemi priči neke civilizacije, ki je nekoč v vesolje pošiljala kovinske izdelke.
Sej če je read-only še ne pomeni, da 1x zapišeš in potem nikoli več. Vsak BIOS v PC-ju je ROM. To samo pomeni, da računalnik samo dostopa do informacij, jih pa aktivno ne spreminja sam od sebe. Z updatom pač sprožijo, da vseeno posodobi informacijo/navodila.
Glede na to, da je to vseeno tehnični forum, bodimo malo bolj tehnični in precizni. Tehnično gledano se vsebina v ROM pomnilniku ne more spreminjati. In BIOS ni v obliki ROM pomnilnika ampak je EEPROM - električno izbrisljiv programirljiv bralni pomnilnik.
Kapo dol za dosežek. Po drugi strani pa ne znajo proizvajalci porihtati en navaden router za domače okolje, da bi konfiguracija zdržala več kot en teden...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Članek sam je v redu, naslov je pa popolnoma napačen in zavajajoč. Vse kar so naredili je, da so izključili eno napravico, ki uravnava napetostne sunke. S to izključitvijo pa bodo prihranili toliko elektrike, da bodo lahko še naprej uporabljali vseh 5 instrumentov.
In to ni prva izključitev. Moč se zmanjša za okoli 4 Watte vsako leto zato je že leta 2019 začelo primanjkovati moči in so že takrat izključili enega izmed manj pomembnih grelcev. Grelcev je namreč kar precej saj je treba vse pomembne naprave in instrumente v vesolju ogrevati drugače vse zmrzne. Najpomembnejša stvar na Voyagerju 2 je v bistvu grelec, ki ogreva cevi za gorivo s katerim obračajo Voyager tako da je antena ves čas obrnjena proti Zemlji. Če bi cev za gorivo zmrznila bi počila in vsega bi bilo konec. Gorivo na Voyagerju je Hidrazin in tega je bilo na začetku kar za okoli 100 kilogramov. Po izračunih naj bi gorivo zadostovalo nekje do leta 2034.
Sci-Fi avtorji predvidevajo, da bomo v prihodnosti vesoljske razdalje merili v svetlobnih sekundah (Ls). 1 Ls = 299.792 kilometrov. Svetlobna leta so popolnoma nesmiselna in nikoli dosegljiva za našo kratko življenjsko dobo. Mogoče bodo uporabna če bomo kdaj iznašli kako uspešno odmrzniti zamrznjenega človeka, kar pa zelo verjetno sploh ni mogoče.
Sej če je read-only še ne pomeni, da 1x zapišeš in potem nikoli več. Vsak BIOS v PC-ju je ROM. To samo pomeni, da računalnik samo dostopa do informacij, jih pa aktivno ne spreminja sam od sebe. Z updatom pač sprožijo, da vseeno posodobi informacijo/navodila.
Sej če je read-only še ne pomeni, da 1x zapišeš in potem nikoli več. Vsak BIOS v PC-ju je ROM. To samo pomeni, da računalnik samo dostopa do informacij, jih pa aktivno ne spreminja sam od sebe. Z updatom pač sprožijo, da vseeno posodobi informacijo/navodila.
V bistvu je EEPROM...
Jao, danes res nihče več ne pozna osnov?
Če si delal FRI, vrni diplomo, prosim...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Parkerjeva sonda je baje ze okol 700.000km/h, ampak a potem ni nevarnost, ko se zasuce okol sonca, da jo zaradi radialne sile raztrga oz. popada kaj s sonde?
Parkerjeva sonda je baje ze okol 700.000km/h, ampak a potem ni nevarnost, ko se zasuce okol sonca, da jo zaradi radialne sile raztrga oz. popada kaj s sonde?
Ne. Sile, ki delujejo na vesoljsko plovilo pri pospesevanju s pomocjo gravitacije, delujejo na celotno plovilo, na vsebino plovila, in na stvari, ki so pritrjene na plovilo, popolnoma enako*. Vse hkrati se pospesi, zato noben del plovila ne bi odpadel. Hkrati pa tudi ni drugih zunanjih faktorjev, ki bi delovali na plovilo, atmosfera ali kaj podobnega**.
* - gravitacijski pospesek se sicer zmanjsuje s kvadratom razdalje od centra telesa in en del vesoljskega plovila je vedno blizje centru zato na plovilo sicer delujejo malenkost razlicne sile ampak je ta razlika tako majhna, da jo lahko v primeru objektov v nasem osoncju zanemarimo. Drugace bi bilo, ce bi se zapeljal blizu kake nevtronske zvezde ali pa crne luknje. Drugace je recimo pri pospesevanju z raketnimi motorji. Raketni motor pospesi primarno samo samega sebe, in ta pospesek se potem preko konstrukcije vesoljskega plovila prenese na ostale dele plovila in stvari na plovilu in v plovilu.
** - tehnicno gledano vesolje ni povsem prazno in na plovilo deluje tudi nekaj drugih zunanjih faktorjev ampak so spet precej zanemarljivi v takih primerih. Lahko pa vplivajo na vecja in lazja plovila. Na primer JWST mora uporabljati thrusterje, da negira ucinke solarnega pritiska in popravi orbito vsake toliko casa.
Pri 'sukanju okrog sonca' na plovilo deluje gravitacijski privlak sonca, ki enakomerno 'vlece' celotno plovilo k soncu. Gravitacija sonca je edina 'radialna sila', ki deluje na plovilo, ki je v njegovi orbiti.
In ker ni razlik pri delovanju na razlicne dele plovila, se nima kaj odlomiti s plovila, kaj sele, da bi plovilo razpadlo.
Tukaj je mogoce potrebno ze premisliti o tem, ali je se pametno govoriti o graviticiji kot o sili, ki deluje na plovilo, ker v resnici ni sila in ne deluje na plovilo tako kot bi deloval recimo raketni motor.
PS: Shoemaker-Levy komet je nekaj povsem drugega. Ker je slo za precej vecje telo, ki je preletelo Roschejev limit in so ga raztrgale v bistvu plimske sile. Ta limit velja samo za telesa, ki jih skupaj drzi primarno gravitacija. Vesoljsko plovilo drzijo skupaj sraufi. :)
Meni je to neverjento kako lahko elektronika tako dolgo deluje. Si bi mislil, da bodo crknili kakšni kondenzatorji, da bo kakšen element prebilo ali kaj podobnega. Stvar je resnično neverjetna, da po vseh teh letih še vedno deluje.
PS: Shoemaker-Levy komet je nekaj povsem drugega. Ker je slo za precej vecje telo, ki je preletelo Roschejev limit in so ga raztrgale v bistvu plimske sile. Ta limit velja samo za telesa, ki jih skupaj drzi primarno gravitacija. Vesoljsko plovilo drzijo skupaj sraufi. :)
Vseeno je, kar drzi telo skupaj. Plimske sile so posledica neenake gravitacijske sile znotraj telesa, ki ima neko razseznost/dimenzijo oz. velikost. Pojav je posledica tega, da gravitacijska sila pada z razdaljo in je v dveh tockah razseznega telesa v splosnem razlicna (na strani blizje izvoru grav. polja je malo vecja, na nasprotni strani pa malo manjsa), kar ustvarja notranje napetosti in strizne sile, ki delujejo na telo.
Druga pomembna rec je ta, da se gravitacijsko polje kroglastega telesa (sonce, planeti, itd.) razteza radialno navzven in silnice niso vzporedne. To pomeni, da tudi smer silnic, ne le njihova velikost, povzroca napetosti in strizne sile, saj so silnice "gostejse" blizje izvoru polja in tako telo "stiskajo" skupaj na strani, ki je blizje izvoru polja.
Vsekakor so ti pojavi zanemarljivi v obicajnih poljih in za obicajna telesa. Niso pa zanemarljivi v blizini mocnih gravitacijskih polj ali pa zelo razseznih teles, ki jih opazujemo v polju.
Gravitacija drzi eno telo bistveno slabse skupaj kot sraufi drzijo skupaj neko vesoljsko sondoi. Vecji planet lahko raztrga manjso luno zaradi plimskih sil, ali pa sonce planet, ki pride preblizu, vesoljskega plovila pa ne.
Vsekakor so ti pojavi zanemarljivi v obicajnih poljih in za obicajna telesa. Niso pa zanemarljivi v blizini mocnih gravitacijskih polj ali pa zelo razseznih teles, ki jih opazujemo v polju.
Ja, te probleme bomo imeli sele takrat, ko bomo delali flyby mimo nevtronskih zvezd ali pa crnih lukenj.
Gravitacija drzi eno telo bistveno slabse skupaj kot sraufi drzijo skupaj neko vesoljsko sondoi. Vecji planet lahko raztrga manjso luno zaradi plimskih sil, ali pa sonce planet, ki pride preblizu, vesoljskega plovila pa ne.
Vsekakor so ti pojavi zanemarljivi v obicajnih poljih in za obicajna telesa. Niso pa zanemarljivi v blizini mocnih gravitacijskih polj ali pa zelo razseznih teles, ki jih opazujemo v polju.
To nima veze s sraufi... ce bi bila luna, ki jo dajes za primer, povezana s sraufi, to ne bi nic spremenilo in bi jo ravno tako raztrgalo, ker bi material, v katerega bi navrtal sraufe, se vedno skupaj drzala gravitacija. Pri majhni sondi pac razlike v gravitacijskem polju na enem in na drugem koncu sonde niso velike in je ne bi raztgalo niti v primeru, ce bi bila samo skupek prostih, nepovezanih delov. Razen v primeru, da pride blizu nevtronski zvezdi ali crni luknji.
Ahso, torej ne veljajo ista pravila igre, kot ce se bi na vrtiljaku kroznika drzal samo z rokami pa ti ob dovolj veliki hitrosti hipoteticno odtrga roke?
ne, ker se sonda nicesar ne drzi... "roke" so gravitacija, ki na prosto telo deluje tako, da je ta ne "cuti", skladno s teorijo, da gre v resnici za ukrivljenost prostora, po katerem se giblje telo, ne pa za neko mehansko zunanjo silo, ki bi lahko karkoli odtrgala... torej, samo zaradi krozenja in centrifugalne sile ter pospeskov, ki nastajajo pri tem, se nic ne trga in ni nobenih mehanskih ucinkov.
Zgoraj omenjeni Roche limit se nanaša izključno na telesa, ki jih skupaj drži samo gravitacija, kar je razvidno tudi iz formule. Shoemaker-Levy je prešel to mejo pri Jupitru iz zato razpadel.
Za man-made stvari Roche limit ne velja, kar pa ne pomeni, da ni nekje taka meja. Samo bo opazna šele pri veliko večjih satelitih ali veliko večji gravitaciji. Pa formula bi bila precej kompleksna.
Saj ni tako mislil - verjetno bi kovinska sfera zdržala večje plimske sile, kot pa nek grušč, ki je skupaj zliman z gravitacijo.
Ja, seveda. Oboje je pomembno. Velikost telesa, ki je pod vplivom plime vecjega telesa in tudi iz cesa je in kako je zgrajeno to manjse telo. Gravitacija, ki drzi skupaj neko luno je precej sibka.
ne, ker se sonda nicesar ne drzi... "roke" so gravitacija, ki na prosto telo deluje tako, da je ta ne "cuti", skladno s teorijo, da gre v resnici za ukrivljenost prostora, po katerem se giblje telo, ne pa za neko mehansko zunanjo silo, ki bi lahko karkoli odtrgala... torej, samo zaradi krozenja in centrifugalne sile ter pospeskov, ki nastajajo pri tem, se nic ne trga in ni nobenih mehanskih ucinkov.
Tako je. Pri 'krozenju' v orbiti nekega telesa pravzaprav centrifugalne sile sploh ni. Je samo kvazi centripetalna sila, ki 'nastane' zaradi ukrivljenosti prostora.
