Slo-Tech - Nadaljujejo se težave s sondo Voyager 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive komunikacije. Podobne težave so imeli že pred dvema letoma, a je nato pomagal preklop na sekundarni računalnik, ki mu je sledila nadgradnja firmwara. To pot pa ni pomagal noben ukrep, ki ga je NASA preizkusila. Vodja projekta Voyager Suzanne Dodd je dejala, da gre za najhujšo težave, odkar je pred štirinajstimi leti prevzela vodenje misije. Na sondi se je primerila okvara v komponenti, ki je odgovorna za pošiljanje telemetrije in znanstvenih podatkov na Zemljo. Za zdaj še niso uspeli odpraviti napake.

Če je to konec uporabnosti Voyagerja 1, je antiklimaktičen. Pričakovali smo, da bo nekega dne preprosto utihnil, ker bo imel premalo energije za komunikacijo z Zemljo, namesto tega pa se je njegovim računalnikom zmešalo. Voyager 1 je na poti od leta 1977 in je v tem času prepotoval 24 milijard kilometrov, kar je zadoščalo za prehod onstran heliopavze v medzvezdni prostor, kjer je Sončev veter...

Slo-Tech - Medtem ko je posodabljanje firmwara kljub vsemu napredku še vedno vsaj nekoliko stresno početje, kjer ni izključena niti možnost popolne katastrofa, bo NASA firmware v Voyagerju 1 in Voyagerju 2 posodobila na daljavo. Sondi sta onkrat Osončja, do njiju pa signal potuje približno 20 ur. A to ni ovira, ki bi preprečevala posodobitev skoraj pot stoletja starih plovil.

V NASI so pojasnili, da bo posodobitev popravila sistem za obračanje in krmiljenje AACS (attitude articulation and control system). Ta je bil razlog, da je Voyager 1 lani začel pošiljati nerazumljiva sporočila. Čeprav so težavo potem rešili, bo popravek preprečil, da bi se ponovila. Razlog je bil nepravilen način delovanja, zaradi česar je plovilo ukaze zapisovalo, namesto da bi jih izvajalo.

NASA bo sedaj posodobila firmware, najprej na Voyagerju 2, ki je nekoliko bliže Zemlji, nato pa še na dragocenejšem Voyagerju 1. Novi AACS je bolj varnostna polica kakor resna izboljšava, saj je namenjen predvsem preprečevanju...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo na enosmerno pot iz Osončja poslali pred 46 leti, je pred tednom dni nepričakovano utihnila. Razlog pa ni kakšna okvara ali izčrpanje zalog energije, temveč napačen ukaz. Anteno so pomotoma obrnili proč od Zemlje.

Voyager 2 je od Zemlje oddaljen 20 milijard kilometrov. Da po skoraj pol stoletja še vedno deluje, skrbi radioizotopski termoelektrični generator (RTG). Na plovilu je 4,5 kilograma plutonija-238, ki je ob izstrelitvi zagotavljal 157 W električne energije. Razpolovna doba plutonija-238 je 87,7 let, zato moč počasi pada. NASA mora zato postopoma izklapljati manj pomembne instrumente, da preostala energija napaja nujne.

A ko so 21. julija poslali serijo načrtovanih ukazov, so pomotoma obrnili anteno Voyagerja 2 za dve stopinji mimo Zemlje. Na tolikšni razdalji in ob tako šibkem signalu je to že dovolj, da Voyagerja 2 ne moremo več slišati, niti plovilo ne more več sprejemati ukazov z Zemlje. Zdi se kot katastrofalna napaka, podobno kot če bi na...

Slo-Tech - Sondo Voyager 2 so izstrelili pred 46 leti in je skupaj s sestrskim plovilom Voyager 1 najbolj oddaljeni človeški izdelek, s katerim še komuniciramo. NASA ji je ta teden še podaljšala življenje, ko je z nadgradnjo programske opreme na daljavo poskrbela, da bo še vsaj do leta 2026 uporabljala pet aktivnih instrumentov.

Energijo za delovanje ji na razdalji dobrih 20 milijard kilometrov (do Sonca jih je 150 milijonov) zagotavlja radioizotopski termoelektrični generator (RTG), ki ima na krovu 4,5 kilograma plutonija 238. Ob izstrelitvi je zmogel zagotavljati 157 W električne energije, sedaj pa moč počasi usiha, ker ima plutonij razpolovno dobo 87,7 let. Vsak Voyager ima tri enake RTG in doslej njihovo pešanje še ni vplivalo na delovanje, sedaj pa se bližamo takemu trenutku. Voyager 1 težav še nima, ker ima že od rane mladosti le štiri delujoče instrumente, Voyager 2 pa ima vseh pet. NASA je zato s trikom poskrbela, da bodo še nekaj let dobivali ustrezno napajanje.

Voyager ima namreč...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo izstrelili že pred 43 leti in je odtlej zapustila Osončje, je še vedno živahna in aktivna. Nekoliko teže pa je z njo komunicirati, saj potuje proti jugu glede na ekliptiko. Čeprav ima NASA tri zemeljske postaje za radijsko komunikacijo v vesolju - v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji - ki tvorijo Deep Space Network in omogočajo neprestano komunikacijo z vesoljskimi plovili, je Voyager 2 tako južno, da ga lahko prikličejo le iz Canberre. Ta je bila od marca v remontu, zato Voyagerju 2 ni bilo možno poslati nobenega ukaza (v drugo smer pa je komunikacija še šla).

Voyager 2 ni vedno letel proti jugu. Leta 1989 je obletel Neptun in da je lahko obiskal njegovo luno Triton, je izkoristil gravitacijo planeta in obrnil proti jugu. Odtlej leti daleč na jug in ga lahko prikličemo le z južne poloble. Voyager 1 pa potuje bliže ekliptiki in ga lahko prikličemo tudi iz Španije in Kalifornije,

Postajo v Canberri so zgradili že leta 1965, zato so marca letos morali...

Slo-Tech - Iz NASE so sporočili, da je vesoljsko plovilo Voyager 2 zapustilo Osončje in s tem šlo po sledeh svojega brata Voyagerja 1, ki mu je to uspelo pred petimi leti. Voyager 2 je v vesolje poletel avgusta 1977 in do danes obiskal Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Izmed omenjenih se je najbolj približal Neptunu, od katerega ga je ločilo zgolj slabih 5000 kilometrov. Po podatkih NASE je Voyager 2 heliosfero zapustil 5. novembra letos. Podrobnosti pojasnjujejo na današnji konferenci American Geophysical Union ob 19. uri.

Čeprav je bil Voyager 2 izstreljen nekaj dni pred bratom, je do medzvezdnega prostora potreboval dlje. Da se bliža koncu Osončja, se je kazalo že nekaj zadnjih mesecev. Oktobra so meritve kozmičnih žarkov kazale, da je že čisto blizu heliopavze, kakor...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...