Vrednost denarja - različne valute

Zanima me, kako pride do določitve koliko je vredna ena enota denarja.

Na primer 1 EUR je približno enako 1 USD. Razlike so maksimalno nekaj 10 %.

Če primerjamo 1 EUR in 1 HRK, je to razmerje približno 1 proti 7.

Če primerjamo 1 EUR in 1 SIT je to 1 proti 240.

Zakaj je 1 tolar 240x manj, kot 1 eur? Zakaj je 1 kuna 7x manj kot 1 eur?

Kdo je določil to? Zakaj ni tolar bil 1:7? Zakaj ni kuna 1:240?

Od kje tak razpon? Zlata itak že dolgo ni zadaj za natisnjeno količino papirja.

Kako vprašanje.

Naslednja tema bo Zakaj je cena kruha xx? Zakaj je pivo po yy?

Zakaj je danes članek, da so v Frankfurtu podražali kebab na 10€?

OP a resno sprašuješ, kako se v kapitalističnem gospodarstvu določajo cene blaga? Ker praktično isti mehanizem deluje tudi pri tečaju valut.

fotr, tako kot obstaja trg za kruh, obstaja trg za evro. Ce bi vsi zaceli menjati dolarje ali yuane za evre, bi pac vrednost evra narasla.
Kaksno je razmerje v startu, pa je odvisno kolikor kun (glede na bruto druzbeni proizvod) so leta 1991 natiskali. Nato so kune vsako leto dodajali, recimo, da povprecno dodatnih 10% na leto. Nemci pa so natisnili povprecno manj mark/evrov, zato je tecaj kune padal.

Kaj tocno ti ni razumljivo?

Ne vem KDO tocno si je izmislil. Nekdo na ministrstvu pac - domnevam, da je ponavadi povezano s kolicino prejsnje valute. Ljudje so na neke vrednosti ze navajeni, morda samo porezes nule ipd. Pa tudi, ce bi bilo v startu 1:1. Ze nekaj odstotkov (relativno) vec tiskanja dodatne mase denarja na leto, bo hitro premaknilo tecaj.

Inflacija ima verjetno bolj malo s tem, ker valute niso štartale v razmerju 1:1 - zakaj bi bil SIT 30x manj vreden kot HRK? Verjetno bo res fora v tem, da so na začetku pač izbrali neko cifro, ki se jo je ob uvedbi valute dalo čim bolj elegantno povezati z vrednostmi izdelkov (karikirano - štruca kruha = 100 SIT).

Glede tolarja smo menjali leta 1991 1:1 glede na jugoslovanski dinar. Tolar v evro se je zamrznilo takratni tečaj.

Hrvati so najprej menjali jugoslovanski dinar v hrvaški dinar 1:1, potem pa leta 1994 hrvaški dinar v hrvaško kuno v menjalnem razmerju 1000:1.

CiClon je 15. nov 2022 ob 10:25 izjavil:

Kako vprašanje.

Naslednja tema bo Zakaj je cena kruha xx? Zakaj je pivo po yy?

In kakšen odgovor. Zdi se mi, da ti sploh ne bi znal podat odgovora, tudi če bi se potrudil ga podat.

cias je 15. nov 2022 ob 13:40 izjavil:

starfotr je 15. nov 2022 ob 12:46 izjavil:

Pustite inflacijo, dodatno tiskanje denarja ipd.

Začetno vprašanje je tako, kot je znupy dodatno napisal.

V Jugi smo štartali z malo ničlami, samo jih je bilo zaradi inflacije redno dodajat.

Ja, takrat smo z vrečko denarja kupovali.

z valuto se da marikaj delat. Samo vsaka stvar ima posledice, pozitivne in negativne. Če printaš valuto preveč, v primerjavi s sosedi, bo šla vrednost dol. Vrednost valuta izgublja, kupna moč pada, prihranjki gredo papa, konkurenčnost se pa izboljšuje. Če se ne grejo printanja pa vrednost raste in je državi vedno težje prodajat. Na koncu se lovijo med sabo, da ne gre nič v preveliko razliko. Če komu ne rata, je načeloma nasankal.

starfotr je 14. nov 2022 ob 22:18 izjavil:

Zanima me, kako pride do določitve koliko je vredna ena enota denarja.

Na primer 1 EUR je približno enako 1 USD. Razlike so maksimalno nekaj 10 %.

Nekaj 10% je pri valutah ogromno. Glede na to, da te področje zanima, bi prav zgodovina gibanja EUR proti USD znalo biti zanimivo raziskovanje.

Kakorkoli že, preberi kaj takega:

Modern Money Theory: A Primer on Macroeconomics for Sovereign Monetary Systems

... this book presents a coherent analysis of how money is created, how it functions in global exchange rate regimes ...

Tole je knjiga.

Kaj podobnega se bo zagotovo našlo tudi v slovenščini, makroekonomija je dobro poznano področje. Boš že našel ali online (COBISS) ali pa v najbližji knjižnici...

starfotr je 14. nov 2022 ob 22:18 izjavil:

Zanima me, kako pride do določitve koliko je vredna ena enota denarja.

Na primer 1 EUR je približno enako 1 USD. Razlike so maksimalno nekaj 10 %.

Če primerjamo 1 EUR in 1 HRK, je to razmerje približno 1 proti 7.

Če primerjamo 1 EUR in 1 SIT je to 1 proti 240.

Zakaj je 1 tolar 240x manj, kot 1 eur? Zakaj je 1 kuna 7x manj kot 1 eur?

Kdo je določil to? Zakaj ni tolar bil 1:7? Zakaj ni kuna 1:240?

Od kje tak razpon? Zlata itak že dolgo ni zadaj za natisnjeno količino papirja.

Za valute, ki se vzpostavljajo na novo (tolar, recimo), je šefica Narodne banke Slovenije menda šla gledat še stare arhive iz Avsatroogrskih/Jugoslovanskih časov.

Načeloma je to zelo preprosto, odločiš se za apoene, odločiš se za izdano maso denarja (koliko bankovcev/kovancev), izračunaš kupno moč in bruto produkt Slovenije napram neki valuti (lahko tudi zlatu). Potem vzpostaviš menjalno razmerje.

Težkih delov je več. Recimo, Slovenija se je odcepila od Jugoslavije, staro valuto moraš zamenjati hitro, da se ti ne bi zgodilo, da ti Jugoslavija naštanca papir, ki si ga dolžan zamenjati.

Izračun kupne moči in bruto produkta je načeloma naloga makro ekonomistov in statistikov, je pa verjetno možno to nekoliko zviševati/zniževati. Makro ekonomisti ti bodo natančneje razložili, kaj še, če še - vpliva na bruto denarno maso.

Menjava tolar napram € je nekoliko lažja, ker nimaš sovražnega vdora v monetarni sistem.

Potem pa to prepustiš trgu, s tem, da ima Narodna banka običajno zavezo menjalno razmerje držati čim bolj stabilno. Če gospodarstvo strmoglavi, je njihov brutoprodukt manjši - potem je denar edalje manj vreden.

Če brutoprodukt gre strmo gor (Švica), je denar več vreden - kar pa vpliva na to, da so izvozniki v slabšem položaju. Švicarski frank je devalviral, ker je potajal obupno drag in je bilo švicarsko gospodarstvo nekonkurenčno.

Lahko pa je razmerje (vseeno) preveč optimistično postavljeno in se formira črni trg, kjer je lahko denar vreden samo še desetino ali dvajsetino uradnega tečaja.

Glugy, spet piseš po predsodkih.
RU so zaprli svoj monetarni trg, delno je to naredila tudi EU z omejitvijo SWIFTa.
Edino kar se strinjam, da menjalno razmerje pri nakupih energentov ne predstavlja stanja, ki bi bilo na odprtem trgu valut.