Kako pravzaprav dobimo nulo v el instalacijah?

Koliko se spomnim iz srednje šole dandanes uporabljamo 3 fazen sistem za prenos električne energije. Razlog je da lahko veliko več moči prenašaš po treh žicah namesto po dveh. Imam prav? Se prav spomnim teorije? TOrej imaš 3 fazni generator na drugi strani pa 3 fazni elektro motor. Kako pa je to v praksi? Naprave v gospodinjstvih so ponavadi enofazne. Kako pravzaprav iz treh faz dobimo še zraven nulo? Ugibam da "zadnji" transformator ki na koncu da 400/230V še nekako da zraven nulo. Ampak kako?

aja, zdaj vidim. sprašuješ kako se dobi "nulo".
skoplješ jamo v zemljo, not vržeš bakreno žico, pustiš da malo štrli ven iz zemlje, če pomeriš z voltmetrom je na štrlečem bakrem+nem vodniku 0V.
medfazni potencial je 400v, potencial med posamezno fazo in "nulo" je pa 230V.

nula ni ozemljitev, je pa tehnično enaka izvedba.

Če je nula ozemljena na dsitribucijski postaji ali hišni instalaciji. Kako da stikala FID ne vrze ven?

Lahko to malo objasnis? Kaj pomeni "točka" ? Kako bi naj to delovalo?

Dodatno vidim, da imate probleme z razumevanjem stika po ločitve nule in ozemljitve za fid stikalom. Če povežemo nulo in zemljo npr.v vtičnici se tok glede na upornost do ničlišča v trafo postaji razdeli med nulo in fazo. Za primer polovica toka gre skozi nulo polovica čez ozemljitev. V primeru da je vsota toka ki priteče po fazi in odteče po nuli prevelika stikalo izklopi.

Glede na prvo vprašanje še:
trifazni sistem uporabljamo ker je najcenejši ki prenaša vrtilno polje. Prenosno omrežje ne uporablja nule, ker je dražje in ne bi sluzila ničemur. Zadnji trafo v lokalni trafo postaji je ponavadi vezan v vezavo lomljena zvezda, ki ima ničlišče. Iz tega ničlišča je potem v trafo postaji narejena ozemljitev, nato preko svoje ozemljitve čez tok skozi zemljo dobimo ozemljitev. Preko kabla pa iz te točke v trafo postaji dobimo nulo. Obstaja več sistemov hišnih instalacij npr. pred fidom zdruzena ali razdruzena lastna ozemljitev in nula iz dovoda trafota.

Nulo dobiš tako, da izklopiš elektriko
( so že itak ostali podali odgovore, čeprav... bože mili, a noben več ne hodi v šolo? skratka, 90% odgovorov je napačnih )

Poanta DC daljnovodov ni v prihranku ene žice. Prihranek v obliki manjših izgub je zaradi tega, ker imamo pri DC daljnovodih manjše parazitne kapacitivnosti in induktivnosti. V preteklosti je bila uporaba DC daljnovodov zaradi izgub, ki so bile pri pretvarjanju nivojev previsoke neekonomična. Stanje je sedaj boljše zaradi boljših polprevodnikov in tehnologij switcherjev, razsmernikov frekvenčnikov. Trifazni stroji trafo in motorji so zelo preprosti robustni zanesljivi in imajo visoke izkoristke . Trafoti imajo nad 99% izkoristke.

Juplter je 13. jun 2022 ob 20:07 izjavil:

Koliko se spomnim iz srednje šole dandanes uporabljamo 3 fazen sistem za prenos električne energije. Razlog je da lahko veliko več moči prenašaš po treh žicah namesto po dveh. Imam prav? Se prav spomnim teorije? TOrej imaš 3 fazni generator na drugi strani pa 3 fazni elektro motor. Kako pa je to v praksi? Naprave v gospodinjstvih so ponavadi enofazne. Kako pravzaprav iz treh faz dobimo še zraven nulo? Ugibam da "zadnji" transformator ki na koncu da 400/230V še nekako da zraven nulo. Ampak kako?

Generator ima tri navitja v katerih se inducirajo napetosti. Ta navitja so vezana v trikot, kar pomeni, da je konec prvega navitja povezan z začetkom drugega, konec drugega z začetkom tretjega in konec tretjega z začetkom prvega. Med katerima koli dvema takšnima kontaktnima točkama je medfazna napetost. Tukaj ni še nobene nule. Generator je potem povezan s transformatorjem, ki pa ima primarno in sekundarno navitje. Primarno navitje, na katerega je priključen generator je ravno tako vezano v trikot. Pri prvem transformatorju, ki napetost dvigne na prenosno višino (110 kV, 220 kV ali 400 kV) je običajno tudi sekundarno navitje vezano v trikot. Od tu dalje gre daljnovod, ki se tudi konča na nekem transformatorju, ki pa to napetost zniža in ima sekundarno navitje vezano v zvezdo. Vezava v zvezdo pa pomeni, da so konci vseh treh navitij zvezani skupaj (ta točka se imenuje ničlišče). In v tej točki je potencial nič in iz te točke je potem napeljana nula k uporabnikom. Med začetki sekundarnih navitij je še vedno medfazna napetost med ničliščem in začetki posameznih navitij pa fazna napetost, ki je za koren iz 3 manjša od medfazne.
Distribucijski transformatorji imajo ničlišče vedno ozemljeno, zato se tudi okvarni tokovi, če pride v neki hiši zaradi kakršnekoli okvare faza na ozemljeno kovinsko ohišje, preko zemlje zaključijo na napajalnem transformatorju. Če so upornosti ozemljitev dovolj majhne, potem so ti okvarni tokovi dovolj veliki, da v predpisanem času odklopi ali varovalka ali inštalacijski odklopnik. Če je ta ozemljitvena uornost prevelika, potem je za zaščito obvezno FID stikalo, ki zazna, da se del toka ne vrača po nuli skozi FID, ampak po ozemljitvi mimo FID-a in elekroinštalacijo odklopi od omrežne napetosti.

janezvalva je 13. jun 2022 ob 20:14 izjavil:

3fazni motorji praviloma nimajo nule.

imaš samo pretakanje med fazami, ker je razlika potencijalov med fazami.

nula pa je itak potencial zemlje oz 0V, zato se reče "nula"

Right, nimajo nule, samo pretakanje.... Kako pa gor potem lahko priklopiš enofaznega porabnika, če ni nule? Mu daš kar zemljo?

fazna napetost je napetost med linijskim vodnikom (fazo) in ničelnim vodnikom (nulo). Pr nas je to 230V
medfazna napetost je napetost med linijskimi vodniki (fazami). Pri nas je to koren iz 3 x 230V = 400 V

Jazon je 14. jun 2022 ob 09:21 izjavil:

janezvalva je 13. jun 2022 ob 20:14 izjavil:

3fazni motorji praviloma nimajo nule.

imaš samo pretakanje med fazami, ker je razlika potencijalov med fazami.

nula pa je itak potencial zemlje oz 0V, zato se reče "nula"

Right, nimajo nule, samo pretakanje.... Kako pa gor potem lahko priklopiš enofaznega porabnika, če ni nule? Mu daš kar zemljo?

Kaj ti ni jasno, napisal je 3-fazni motor! To je 3-f porabnik, ki ne rabi nule, samo PE na ohišje zaradi varnosti. Za 1-f porabnika jasno rabiš nulo, razen če je narejen za medfazno napetost in ga priklopiš kar med 2 fazi in potem spet ne rabi nule.

3 fazni motor za delovanje ne potrebuje ničelnega vodnika. Zgolj tri faze in zemljo na ohišje. Še vedno pa napeljava v trofaznih sistemih vključuje tudi nulo, ker nimaš samo simetričnih trofaznih porabnikov, ampak tudi enofazne, ki ti podirajo simetrijo. Lahko pa v trifaznem prenosu precej prišparaš na kablu in izgubah v primerjavi z enakimi energijami v enofaznih sistemih.

Nesimetrične obremenitve omogočajo transformatorji v Dy ali Dz vezavi. D pomeni trikot na primarni, višje napetostni strani, y in z pa vezavo v zvezdi oz. cik-cak na sekundarni, nižje napetostni strani. cik-cak oz. z vezava pomeni, da so navitja na sekundarni strani razdeljena na polovico in zvezana tako, da je ena polovica v eni fazi, druga pa v drugi, izhodi pa so tri faze in nula.
Enakomerna porazdelitev obremenitev pa je pomembna predvsem pri odjemalcih el. energije. Pogosto se namreč dogaja, da je v posameznih hišah ali stanovanjih močno obremenjena ena faza, drugi dve pa skoraj nič ali minimalno. Na ta način ni izkoriščena celotna priključna moč za katero se obračunava omrežnina.

Jaz imam ravno eno vprašanje glede prenosa te energije:

Opazil sem, da nekateri daljnovodi imajo 3 žice na levi strani daljnovoda in 3 na desni. To so 2 x po 3 fazni vodniki? Nekateri daljnovodi imajo še celo to v parih. Torej vsega skupaj 12 žic? 4 x po 3 faze?

Največji problem so soglasja za napeljavo

lp k

starfotr je 16. jun 2022 ob 21:23 izjavil:

In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.

Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.

mirator je 16. jun 2022 ob 21:55 izjavil:

starfotr je 16. jun 2022 ob 21:23 izjavil:

In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.

Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.

Če je največji presek 70 mm2, kaj je torej naslednja stopnja? Dva kabla skupaj na drog ali iskanje soglasij ter vkopavanje kabla veljega preseka? Mi smo na liniji 70 mm2, 600 M dolga linija, približno 12 hiš. Ne vem kako si predstavljajo elektrifikacijo prometa ob takih kablih.

Daniel je 17. jun 2022 ob 14:04 izjavil:

mirator je 16. jun 2022 ob 21:55 izjavil:

starfotr je 16. jun 2022 ob 21:23 izjavil:

In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.

Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.

Če je največji presek 70 mm2, kaj je torej naslednja stopnja? Dva kabla skupaj na drog ali iskanje soglasij ter vkopavanje kabla veljega preseka? Mi smo na liniji 70 mm2, 600 M dolga linija, približno 12 hiš. Ne vem kako si predstavljajo elektrifikacijo prometa ob takih kablih.

Kar se tiče obremenitve 12 hiš, je presek SKS 70 mm2 kar ustrezen. Vprašanje je sicer, kako so hiše razporejene zaradi padca napetosti.
Ko pa gre za elektrifikacijo prometa pa bo gotovo najprej izdelana projektna dokumentacija in bo seveda prišla v poštev pokablitev, ki pa ne bo tvoj strošek oz. verjetno pokablitev od priključno merilne omarice nekje na robu tvoje parcele do hiše.

mirator je 17. jun 2022 ob 15:04 izjavil:

Daniel je 17. jun 2022 ob 14:04 izjavil:

mirator je 16. jun 2022 ob 21:55 izjavil:

starfotr je 16. jun 2022 ob 21:23 izjavil:

In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.

Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.

Če je največji presek 70 mm2, kaj je torej naslednja stopnja? Dva kabla skupaj na drog ali iskanje soglasij ter vkopavanje kabla veljega preseka? Mi smo na liniji 70 mm2, 600 M dolga linija, približno 12 hiš. Ne vem kako si predstavljajo elektrifikacijo prometa ob takih kablih.

Kar se tiče obremenitve 12 hiš, je presek SKS 70 mm2 kar ustrezen. Vprašanje je sicer, kako so hiše razporejene zaradi padca napetosti.
Ko pa gre za elektrifikacijo prometa pa bo gotovo najprej izdelana projektna dokumentacija in bo seveda prišla v poštev pokablitev, ki pa ne bo tvoj strošek oz. verjetno pokablitev od priključno merilne omarice nekje na robu tvoje parcele do hiše.

Pri nas gre elektrika kar po sredini parcele, tako, da res vprašanje kaj bojo storili. Po moje je večja verjetnost da ali zgradijo nov trafo in skrajšajo linijo, ali pa obesijo še en kabel. Seveda vse po zraku.

Če po neki žici teče tok, pravimo da je tokovno obremenjena. Če je jakost toka za eno žico prevelika, se vzporedno napelje še ena žica enakega preseka in tok se razdeli.

Pravilno ugotavljaš. V inštalacijah takšne neumnosti delajo samo šalabajzerji in mojstrovalci.
Moji odgovori so se nanašali na prejšnje poste, kjer je govora o nadzemnih vodih. Se pa paralelni kabli napeljujejo tudi v industriji pri zelo velikih obremenitvah kjer bi bil presek enega kabla tako velik, da bi ga bilo težko fizično napeljati. Seveda je temu primerno prilagojena tudi zaščita.
V električnih inštalacijah po hišah in stanovanjih to absolutno ne pride v poštev.

Takšne barve kablov so uporabljali pred let v času Yuge.

mirator je 14. jun 2022 ob 08:09 izjavil:

Generator ima tri navitja v katerih se inducirajo napetosti. Ta navitja so vezana v trikot, kar pomeni, da je konec prvega navitja povezan z začetkom drugega, konec drugega z začetkom tretjega in konec tretjega z začetkom prvega. Med katerima koli dvema takšnima kontaktnima točkama je medfazna napetost. Tukaj ni še nobene nule. Generator je potem povezan s transformatorjem, ki pa ima primarno in sekundarno navitje. Primarno navitje, na katerega je priključen generator je ravno tako vezano v trikot. Pri prvem transformatorju, ki napetost dvigne na prenosno višino (110 kV, 220 kV ali 400 kV) je običajno tudi sekundarno navitje vezano v trikot. Od tu dalje gre daljnovod, ki se tudi konča na nekem transformatorju, ki pa to napetost zniža in ima sekundarno navitje vezano v zvezdo. Vezava v zvezdo pa pomeni, da so konci vseh treh navitij zvezani skupaj (ta točka se imenuje ničlišče). In v tej točki je potencial nič in iz te točke je potem napeljana nula k uporabnikom. Med začetki sekundarnih navitij je še vedno medfazna napetost med ničliščem in začetki posameznih navitij pa fazna napetost, ki je za koren iz 3 manjša od medfazne.
Distribucijski transformatorji imajo ničlišče vedno ozemljeno, zato se tudi okvarni tokovi, če pride v neki hiši zaradi kakršnekoli okvare faza na ozemljeno kovinsko ohišje, preko zemlje zaključijo na napajalnem transformatorju. Če so upornosti ozemljitev dovolj majhne, potem so ti okvarni tokovi dovolj veliki, da v predpisanem času odklopi ali varovalka ali inštalacijski odklopnik. Če je ta ozemljitvena uornost prevelika, potem je za zaščito obvezno FID stikalo, ki zazna, da se del toka ne vrača po nuli skozi FID, ampak po ozemljitvi mimo FID-a in elekroinštalacijo odklopi od omrežne napetosti.

Še eno vprašanje: Električni tok od porabnika v hiši se vrača po ničelnem vodniku ali zemlji (če je prišlo do okvare) do tega ničlišča (Y vezava) distribucijskega transformatorja. Kako pa naprej? Ker ima daljnovod samo L1, L2, L3 in na primarni strani distribucijskega transformatorja je vezava D. Torej tok teče izmenično po fazah (se vrača), do step-up transformatorja in do generatorja v elektrarni?

A. Smith je 26. jun 2022 ob 17:49 izjavil:

Transformatorji 20/0,4kV so tipično vezav DY in DZ.

Sedaj sem se spomnil, da se to tudi označuje (ničelni vodnik, mislim). Npr. Dyn kjer sledi številka (ura). Vendar so potem vsi transformatorji, ki napajajo gospodinjstva Dyn, in ne samo Dy? Npr. za industrijo (tri-fazni elektromotorji) pa je lahko samo Dy?