Psihično - človeška vprašanja

Vsi strahovi so nerealni, saj so le plod naše domišljije. So naše misli o tem, kaj vse slabega se lahko zgodi v prihodnosti. Morda zato, ker imamo slabe izkušnje iz preteklosti. A če se zavedamo, da je preteklost minila, prihodnosti pa še ni, nam ostane samo sedanji trenutek.

Postati dober retorik je pa samo vaja in vaja,cim bolj se izpostavljati temu da govoris z ljudmi ter dobro je prebirati tudi zahtevnejsa dela da izboljsas besedni zaklad.

In tudi, kako biti boljši retorik v družbi, recimo ko je fešta? Zakaj imam/imamo takšen strah pred drugimi in se ne moramo sprostiti oziroma se sekiramo kaj si bodo pa mislili ?

Ocitno imas nek strah pred govorenjem pred publiko. To je lahko posledica, da si morda kdaj naletel na negativen odziv in se ti je to ustalilo v podzavesti. Resitev je vaja. Vaja dela mojstra. Morda lahko zacnes vajo pred 1 samim prijateljem, ki mu zaupas. Potem scasoma lahko ponovis vajo pred vec prijatelji, s katerimi se dobro razumes, jim zaupas in se pocutis dobro v njihovi druzbi. Potem tako povecujes stevilo prijateljev (publike). Potem lahko scasoma dodas tudi kakega zraven, ki ni prijatelj in postopoma vadis in povecujes stevilo poslusateljev in na koncu prides do tega. da lahk samozavestno govoris pred neznanci.

to se da opaziti, da eni preferirajo sms, eni klic, eni email. jaz imam raje klic. tisto jajcanje z smsi mi gre na kurac, najbolj zato, ker moraš čakat na fakin odgovor. sovražim čakanje. če pa pričakuješ, da mora človek neko stvar raziskat, preden ti lahko odgovori, pa je email seveda preferiran.

Anksioznost, imaš socialno anksioznost.

Poglej si tole



Pa tole



Začni razmišljati o svojemu razmišljanju

Predlagam še Jeffa Fosterja za reševanje duševnih problemov.

Uporabniško imeXplore
Čas prve prijave22.09.2021 22:02:11

Psihiater je pravi naslov za tvoja vprašanja.

Xplore je 22. sep 2021 ob 22:05 izjavil:

Zakaj imam ponavadi strah pred klicanjem oseb (za katerokoli stvar) ? In tudi kar prestrašim se, ko mi zazvoni telefon, me kliče kak prijatelj jaz pa si mislim kaj je sedaj...Brezvezen strah, ki ne vem zakaj sploh je, ne bi rekel da se katerega bojim ali pa da imam kaj za bregom...

In tudi, kako biti boljši retorik v družbi, recimo ko je fešta? Zakaj imam/imamo takšen strah pred drugimi in se ne moramo sprostiti oziroma se sekiramo kaj si bodo pa mislili ?

Verjetno imas nekaj za bregom, podzavestno.

Kayzon je 22. sep 2021 ob 22:33 izjavil:

Vsi strahovi so nerealni, saj so le plod naše domišljije.

Ni nujno. Ko pokliče Dule Crnogorac in vpraša kje je denar je strah pred zvonečim telefonom še kako realen.

Bilo kakšno osebnostno težavo odpraviš edino tako, da se z njo soočiš. Torej v primeru anksioznosti treniraj situacije, kjer prestopiš lastni prag ugodja. S tem boš ta prag presegel, se boš tudi ugodneje počutil v situacijah, ki so zate trenutno neugodne in tesnobne.
Opazuj tudi svoje misli in jih kontroliraj.

Možgani iščejo vzorce in ustvarjajo asociacije na podlagi preteklih izkušenj.
Potem ne bi bilo depresije, če bi možgani bazirali samo v sedanjosti.

Jp, podzavest iz a bitch. Dodal bi edino, da strah je za nekatere premagljiv, druge spet ne, odvisno od mentalne stabilnosti in razvoja skozi starost.
Mene kot otrok je bilo veliko stvari strah, zdaj pa se mi za nekatere od teh stvari dobesedno jebe, ker sem ali preutrujen, ne da se mi, sem prestar. Tudi mene je bilo ponoci strah, zdaj pa hodim v popolni temi skozi stanovanje, kot da ni nic. Sicer se na vsake tolko spomnim na to, pa se samo nasmehnem.
Me je pa se vedno strah visine, ce nimam trdnega oprijema ali neke vrste dna pod sabo. Recimo 100m visoko na balkonu me ni strah, me pa je 2 metra visoko na majavi lestvi.

V vsakem primeru je bil strah priučen.

josipdare je 23. sep 2021 ob 08:58 izjavil:

Meiniken je 23. sep 2021 ob 08:55 izjavil:

V vsakem primeru je bil strah priučen.

Ni res, strah pred kacami je iz evolucije.

Ja in to je bilo posredno priuceno. So pac opice vidle, da je picla enga in umrl in so rekli "aaaa uuuu, kaca, nevarno"

Ves tisto, zakaj opice ne grejo po lestvici po banane, pa nobena ne ve zakaj?

m0LN4r je 23. sep 2021 ob 08:54 izjavil:

Možgani iščejo vzorce in ustvarjajo asociacije na podlagi preteklih izkušenj.
Potem ne bi bilo depresije, če bi možgani bazirali samo v sedanjosti.

Jp, podzavest iz a bitch. Dodal bi edino, da strah je za nekatere premagljiv, druge spet ne, odvisno od mentalne stabilnosti in razvoja skozi starost.
Mene kot otrok je bilo veliko stvari strah, zdaj pa se mi za nekatere od teh stvari dobesedno jebe, ker sem ali preutrujen, ne da se mi, sem prestar. Tudi mene je bilo ponoci strah, zdaj pa hodim v popolni temi skozi stanovanje, kot da ni nic. Sicer se na vsake tolko spomnim na to, pa se samo nasmehnem.
Me je pa se vedno strah visine, ce nimam trdnega oprijema ali neke vrste dna pod sabo. Recimo 100m visoko na balkonu me ni strah, me pa je 2 metra visoko na majavi lestvi.

Ja, se strinjam, odvisno potem od posameznika in njegovih kognitivnih procesov, karakterja in starševških vzorcev, kako se bo spopadel z tem strahom.

pegasus je 22. sep 2021 ob 22:38 izjavil:

Na telefonu izklopiš vse možne zvoke, ki jih je sposoben generirati, tudi vibro. Ponavljajoči eni in isti zvoki mi hitro ustvarijo preganjavico in iste frekvence začenjam zaznavat tudi v vsakodnevnem hrupu. Zelo neprijetno. Trznem že, ko telefon vibrira zgornjemu sosedu...

Naj folk kar kliče, se hitro navadijo, da ne dviguješ. Če kaj rabijo, naj pošljejo mail.

Zgrešil si point teme. Tema ni o tem, kako se izklopiti, ampak o tem, kako normalno reagirati na takšne zadeve.

@OP:
Klicanje neznanih oseb je večini ljudi neprijetno, se pa navadiš, če to počneš pogosteje. Se spomnim, ko sem iskal neke rezervne dele za avto nekoč, iščem po oglasniku, si označujem primerne oglase, klicati se pa kar nisem spravil. Ko se končno opogumim, ves "prestrašen" pokličem prvega, vprašam če imajo to in to, reče da nima in sva bla zmenjena. Me ni ugriznil.

Komaj pokličem drugega, vprašam če ima to pa to, nima, prekineva. Spet me ni ugriznil.

Pokličem tretjega, vprašam, reče da ima, vprašam za ceno, se že skoraj zmenim da pridem iskat, da mi ne bi bilo treba še koga klicati, pa vseeno rečem da naj zaenkrat ne računa name, če se pa odločim, ga pa še enkrat pokličem.

Po ene petih klicih sem bil že tako domač v tem, da sem že ceno glihal :) Več kot da reče "ne," tako ali tako ne more naredit.

Podobno je recimo s tujimi jeziki, ki jih ne znaš najbolje. Najprej se ti je z domačini skoraj zoprno pogovarjat v njihovem jeziku. Po nekaj dialogih si hitro precej bolj domač. Saj folk razume, da to ni tvoj materni jezik in da ga pač ne obvladaš popolnoma. Nenazadnje jaz znam nekaj njihovega jezika, oni mojega nič.

Je pa ta strah res samo v glavi. Se ga pa z malo vaje zelo hitro znebiš. Je pa res, da ga spet pridobiš, ko nehaš "vadit".

Drugo so bolj realni strahovi (pred višino recimo). Tudi tega se sicer navadiš, če si nekaj časa na višini. Ampak napaka na višini te lahko stane življenja, medtem ko te "napaka" pri telefonskem pogovoru ne stane ničesar. Sploh če kličeš neznance.

kuall je 23. sep 2021 ob 10:16 izjavil:

v resnici je to posttravmatska stresna motnja. zelo razširjen pojav.
slab spomin na nekaj -> strah pred ponovitvijo tega dogodka. izogibanje.
saj zasvojenost deluje po istem principu samo v drugo smer:
dober spomin na nekaj -> hočemo čimvečkrat ponoviti to.
živalske asociacije. pavlekov dogg si, nič druzga.
naslednjič magarji jej čokolado med klicem pa bo spomin mau boljši. to je čist praktičen nasvet npr.

Pride Pavlov v gostilni, sliši cerkevi zvonec in reč:"uf, pridem nazaj sem pozabil nahranit pse" :D

m0LN4r je 23. sep 2021 ob 09:03 izjavil:

josipdare je 23. sep 2021 ob 08:58 izjavil:

Meiniken je 23. sep 2021 ob 08:55 izjavil:

V vsakem primeru je bil strah priučen.

Ni res, strah pred kacami je iz evolucije.

Ja in to je bilo posredno priuceno. So pac opice vidle, da je picla enga in umrl in so rekli "aaaa uuuu, kaca, nevarno"

Ves tisto, zakaj opice ne grejo po lestvici po banane, pa nobena ne ve zakaj?

"When we showed pictures of a snake or a spider to the babies instead of a flower or a fish of the same size and color, they reacted with significantly bigger pupils",

Si verjetno razvajen in nesamostojen. Poznam identično osebo, ki zna samo sms-at in maile pisat, po telefonu pa se kaj zmenit ali bognedaj skregat? Nezaslisano.

Kar resna oblika asocialnosti.

To sem imel tudi jaz, me je minilo, pač poskusi več kontaktov narediti, ali prodajaj kakšno kramo na Bolhi, pa bo minilo.

Xplore je 22. sep 2021 ob 22:05 izjavil:

In tudi, kako biti boljši retorik v družbi, recimo ko je fešta? Zakaj imam/imamo takšen strah pred drugimi in se ne moramo sprostiti oziroma se sekiramo kaj si bodo pa mislili ?

To je zanimivivo vprašanje, ki pa mislim, nima enoznačnega odgovora. Po moje gre za nek manjvrednostni kompleks globoko v podzavesti, ki privre na dan, ko kot govornik padeš v fokus pozornosti zbranih ljudi (se pravi, ko se zaveš, da si v fokusu). In v tem primeru je vseeno ali so to tujci, prijatelji ali celo sorodniki.

Tudi jaz ne maram telefoniranja in pogovorov v živo (razen z najbližjimi), ker pač raje premislim, kaj bom odgovoril oziroma so mi pogovori v živo nekako nepredvidljivi. Še mail 5x preberem in popravim, preden ga pošljem. Najraje imam maile, sploh v službi, ker si lahko organiziram stvari tako, da jih opravim po vrsti, eno za drugo. S klici pa mi samo skačejo vmes in moram tisti trenutek pustit stvar, ki jo delam in se posvetit klicočemu. Par takih zapored in na koncu ne narediš nič produktivnega, pade koncentracija in zmanjka časa za stvari, ki bi morale biti narejene. Ker tudi sam ne želim drugim povzročati teh težav, tudi raje pošiljam maile kot da kličem.