Lisa Su pojasnjuje, da se zadnjih 12 mesecev soočamo s povpraševanjem po čipih, ki presega tudi najbolj optimistična pričakovanja. AMD se trudi povečevati proizvodnjo, da bi sledil temu povpraševanju in jo vsako četrtletje tudi povečajo, a bo vsaj do pričetka prihodnjega leta povpraševanja še vedno več od ponudbe, ugotavljajo. Podobnega mnenja so tudi v Intelu, kjer so najhujše razmere napovedali v drugi polovici tega leta, potem pa naj bi se krivulja obrnila navzgor. Intel ocenjuje, da se bo stanje povsem normaliziralo šele leta 2023, če vmes ne bo dodatnih pretresov.
Kompleksen splet razlogov, ki je povzročil to situacijo, je danes že dobro znan. Ko se je začela proizvodnja, so nekateri odjemalci odpovedovali naročila. Po odboju povpraševanja se je zgodil učinek ojačitve povpraševanja. Vsak igralec v verigi je naročil nekoliko več od pričakovane prodaje, ki je bila zaradi sprememb na trgu (več dela od doma, več uporabe elektronskih naprav doma) že tako nekoliko večja od siceršnje. Ta ojačitev se je prenašala po verigi do proizvajalcev čipov, ki so naenkrat imeli toliko naročil, da jih niso mogli izpolniti. Proizvodnja čipov je brez dvoma najzahtevnejša proizvodnja na svetu, kjer kapacitet ni preprosto povečevati, predvsem pa se za kratkoročne sunke to ne splača. In tako smo se znašli v situaciji, ko jih primanjkuje. Začel se je klasični problem kopičenja.
Posledice pa občuti tudi realno gospodarstvo. Poročali smo že, da imajo proizvajalci avtomobilov zelo realne izgube, saj morajo nižati proizvodnjo in ponekod celo zmanjšati število izmen. Britanski statistični urad je izračunal, da je rast BDP-ja upočasnjena zaradi težav z dobavljivostjo čipov. Podobno opažajo tudi v evroobmočju, ki je močno odvisno od kondicije proizvajalcev avtomobilov.
