To je bilo prvo zaslišanje po napadu na kapitol 6. januarja letos, kar je bila tudi pomembna tema zaslišanja, saj so napad podžgale in koordinirale objave na družbenih omrežjih. Krovna tema je bila dezinformacije in ekstremizem na družbenih omrežjih. Slednja niso zgolj pasivna platforma, zvočnik, ki bi omogočil slišanje teh vsebin, temveč vsaj delno aktivno sodelujejo pri razširjanju, saj njihovi algoritmi odločajo, kdo vidi kaj, ljudem predlagajo skupine za včlanitev ipd. Medtem ko sta se Pichai in Zuckerberg izognila odgovoru, ali sta njuni platformi soodgovorni za napad na kapitol, je Dorsey pritrdil. Kasneje je Zuckerberg pristavil, da je Facebook gostil tudi problematično vsebino nekaterih napadalcev. In to je tudi najbližje kakršnemukoli priznanju, ki smo ga slišali na tem zaslišanju. Jasnih da ali ne praktično ni bilo, k čemur je prispeval tudi format zaslišanja.
Iz zaslišanja je bilo jasno čutiti, da si v Washingtonu močno želijo spremeniti način, kako delujejo družbena omrežja, a da nimajo jasnih zamisli, kako to storiti. Še manj so si republikanci in demokrati enotni v predlogih, kako bi se tega lotili. Strinjali so se le, da je treba nekaj storiti, ker sta moč in vpliv družbenih omrežij nesorazmerno močnejša od njihove odgovornosti. Republikanci so družbena omrežja obtoževali cenzure konzervativnih glasov, a hkrati zahtevali več zaščite za mlade pred nadlegovanjem, trpinčenjem in odvisnostjo. Čeprav uporaba družbenih omrežij mlajšim od 13 let ni dovoljena (prepovedano je zbiranje informacij o njih in ciljano oglaševanje), se podjetja za to ne zmenijo.
Hiter format izmenjave vprašanj pa je vseeno postregel z nekaj zanimivimi drobci informacij. Pichai je denimo edini izmed trojice, ki si je ogledal film The Social Dilemma o problematiki družbenih omrežij. Tema, ki je na prejšnjih zaslišanjih niso poglobljeno obravnavali, so tudi dezinformacije v tujih jezikih. Medtem ko največje neresnice v angleščini algoritmi in zaposleni za preverjanje dejstev vendarle sčasoma odstranijo, se v španski, nemški in drugih različicah to ne počne tako učinkovito. Tam se zato dezinformacije kopičijo in množijo. Zuckerberg je dejal, da je konkretno španska verzija prioriteta pri čiščenju neresnic. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, zakaj se Facebook izrecno bori proti dezinformacijam o covidu, medtem ko neresnice o podnebnih spremembah vztrajajo. Odgovor: covidni zanikovalci povzročajo neposredne zdravstvene posledice za ljudi, podnebni zanikovalci pač ne.
Člen 230 je bil še ena velika téma. Gre za del zakona Communications Decency Act of 1996, ki ponudnikom storitev in uporabnikom zagotavlja zaščito, ker ne štejejo kot medij ali založnik. Vznik družbenih omrežij je zlasti po letu 2016 povzročil razgrete debate o tem, ali velja člen ukiniti. Trenutna administracija je umiku naklonjena, kar bi prineslo nove vzvode za nadzor tehnoloških gigantov, ki bi dobili dodatno odgovornost. Trenutno namreč za objave niso odgovorna, dokler pobrišejo prijavljene nezakonite objave - a še vedno lahko moderirajo tudi širše, kar ustreza definiciji urednikovanja, a za to nimajo nobene odgovornosti. Čeprav se vsi politiki večinoma strinjajo, da ureditev ni primerna, imajo vsak svoje razloge. Demokrati trdijo, da so spremembe potrebne, da bi se tehnološki velikani morali odločneje boriti proti dezinformacijam, zlorabam in podobno, medtem ko republikanci trdijo, da jih velikani mehko cenzurirajo in da so politično pristranski.
Zabaven trenutek med zaslišanjem je bila objava ankete na Twitterju, ki jo je objavil kar Dorsey. Članica odbora mu je ob tem čestitala za večopravilnost. Dorsey je tudi všečkal in komentiral druge objave na Twitterju, vse med zaslišanjem.
