tovarna v Lehiju, Utah
Ko sta pred šestimi leti Micron in Intel predstavila pomnilniško tehnologijo 3D XPoint (prebrano cross-point), je šlo za enega korenitejših premikov v razvoju shramb podatkov. 3D XPoint namreč uporablja pristop s faznim prehodom, ki še vedno spada med zelo eksotične. Bitov ne shranjuje v električnem naboju, temveč v spremenljivi upornosti materiala, iz katerega je sestavljen; šlo naj bi za halkogenidno steklo. Rezultat je nevolatilni pomnilnik - takšen, ki informacije ohrani tudi v ugasnjenem stanju, hkrati pa je precej hitrejši od NAND flasha. Videti je bilo, da nas čaka nova doba hitrejših SSDjev, toda pol ducatletja pozneje lahko rečemo, da je tržna realnost spet pokazala zobe. Intelovi optani so po vsem tem času edini pravi izdelki s to tehnologijo na trgu - Micron pod svojo znamko QuantX nikdar ni izdal ničesar - in čeprav so sami zase solidne in zanimive naprave, v splošnem niso povzročile premikov na tržišču, kjer klasični SSDji na osnovi NAND flasha še vedno napredujejo z bliskovito naglico in so enostavno cenejši.
Obe podjetji sta partnerstvo razpustili že pred dvema letoma, sedaj pa so se v Micronu odločili, da se s 3D XPointom sploh ne želijo več ukvarjati. Še naprej naj bi raziskovali tehnologijo faznega prehoda, obenem pa več sil usmerili v izrabo prihajajočega vodila CXL (compute express link). Zelo zanimiva pa je situacija, ki s tem nastane okoli tovarne v utaškem Lehiju, kjer 3D XPoint proizvajajo. V celoti jo ima v lasti Micron, kar pomeni, da Intel od njih kupuje napravljene rezine. Toda obrat želijo v Micronu čimprej prodati, ker jim zaradi prenizke proizvodnje Optana dela nemajhno izgubo. Ker so proizvodne kapacitete za polprevodnike trenutno ozko grlo širom industrije, bo prodaja verjetno hitro zaključena, toda trenutno ne kaže, da bi bil Intel najverjetnejši kupec. To utegne zakomplicirati položaj Optana, če bi mu novi lastnik obrnil hrbet, kajti v tem trenutku Intel nima in ne načrtuje namenskih proizvodnih kapacitet.
Thx. 